Svetovna dediščina na muhi (FOTO)
Zaradi spopadov med ZDA in Iranom so ogroženi številni iranski spomeniki neprecenljive vrednosti.
Odpri galerijo
Persepolis FOTOGRAFIJE: guliver/Getty Images
Ameriški predsednik Donald Trump je ob zaostrenih razmerah po usmrtitvi iranskega generala Kasima Sulejmanija zagrozil tudi z napadi na iranske kulturne objekte. Iranci so najprej zapretili z 32 tarčami, Trump pa jim je vrnil in še stopnjeval grožnje – omenil je kar 52 tarč (za 52 ameriških talcev in krize v 70. letih prejšnjega stoletja), med njimi so tudi takšne, ki so ne le iranska, marveč svetovna kulturna dediščina.
Napadi na kulturne objekte oziroma prizorišča so po mednarodnem pravu vojni zločin, prepoveduje pa jih tudi resolucija Varnostnega sveta ZN iz leta 2017, ki je imela podporo Trumpove vlade. Potem je tu še haaška konvencija o zaščiti kulturne dediščine iz leta 1954. Državni sekretar ZDA Mike Pompeo je v številnih intervjujih zagotovil, da ameriška vojska ne bo izvajala vojnih zločinov, a Trump je pozneje poudaril, da grožnja z napadi na kulturne objekte velja.
»Oni lahko uporabljajo obcestne bombe in razstreljujejo naše ljudi, mi pa se ne smemo dotakniti njihovih kulturnih objektov? Tako to ne gre,« je zatrdil Trump in dejal, da če bo Iran kaj storil, bo sledilo veliko maščevanje. Nekatere od ameriških tarč so »na zelo visoki ravni in pomembne za Iran in iransko kulturo in te tarče, tako kot sam Iran, bodo napadene zelo hitro in zelo močno,« je bil jasen.
Tako Iran kot ZDA morata varovati kulturno dediščino, pa je sporočila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je na srečanju z iranskim veleposlanikom pri Unescu Ahmadom Džalalijem poudarila, da sta Iran in ZDA ratificirala konvenciji o zaščiti kulturnih objektov in svetovne dediščine iz let 1954 in 1972.
»Konvencija iz leta 1972 države obvezuje, da ne sprejmejo nobenih namernih ukrepov, ki bi posredno ali neposredno poškodovali kulturno in naravno dediščino v drugi državi podpisnici te konvencije,« so poudarili v Unescu.
Zgodovinsko mesto Yazd ima zaradi prilagoditev na puščavsko okolico edinstveno arhitekturo. Slovi po templjih, od leta 2017 je uvrščeno med Unescove spomenike svetovne kulturne dediščine. Znano je tudi kot mesto koles, in to zaradi svoje kolesarske zgodovine in največjega števila koles na prebivalca v Iranu.
Napadi na kulturne objekte oziroma prizorišča so po mednarodnem pravu vojni zločin, prepoveduje pa jih tudi resolucija Varnostnega sveta ZN iz leta 2017, ki je imela podporo Trumpove vlade. Potem je tu še haaška konvencija o zaščiti kulturne dediščine iz leta 1954. Državni sekretar ZDA Mike Pompeo je v številnih intervjujih zagotovil, da ameriška vojska ne bo izvajala vojnih zločinov, a Trump je pozneje poudaril, da grožnja z napadi na kulturne objekte velja.
Kašan je mesto na severnem delu iranske province Isfahan. Med 12. in 14. stoletjem je bil pomembno središče za proizvodnjo visoko kakovostnih ploščic (kaši v perzijščini). Razdeljen je na dva dela, gorski in puščavski. Iran je na svoj seznam kulturne dediščine uvrstil zgodovinsko os Fin-Sialk-Kašan zaradi možnosti imenovanja na Unescov seznam.
»Oni lahko uporabljajo obcestne bombe in razstreljujejo naše ljudi, mi pa se ne smemo dotakniti njihovih kulturnih objektov? Tako to ne gre,« je zatrdil Trump in dejal, da če bo Iran kaj storil, bo sledilo veliko maščevanje. Nekatere od ameriških tarč so »na zelo visoki ravni in pomembne za Iran in iransko kulturo in te tarče, tako kot sam Iran, bodo napadene zelo hitro in zelo močno,« je bil jasen.
Isfahan leži 406 kilometrov južno od Teherana in je glavno mesto province Isfahan. Znan je po arhitekturi, velikih bulvarjih, pokritih mostovih, palačah, popločenih mošejah in minaretih. Ima tudi veliko zgodovinskih zgradb, spomenikov, slik in artefaktov. Slava Isfahana je pripeljala do perzijskega pregovora Isfahan je pol sveta. Trg Nakše Džahan je po navedbi Wikipedije eden največjih mestnih trgov na svetu. Unesco ga je razglasil za območje svetovne dediščine.
Tako Iran kot ZDA morata varovati kulturno dediščino, pa je sporočila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je na srečanju z iranskim veleposlanikom pri Unescu Ahmadom Džalalijem poudarila, da sta Iran in ZDA ratificirala konvenciji o zaščiti kulturnih objektov in svetovne dediščine iz let 1954 in 1972.
Ceremonialna prestolnica perzijskega ahemenidskega cesarstva (približno 550–330 pr. n. št.) je 60 km severovzhodno od mesta Širaz v iranski provinci Fars. Najstarejši ostanki Persepolisa segajo v leto 515 pr. n. št., omenja Wikipedija. Unesco je ruševine Persepolisa razglasil za svetovno dediščino leta 1979.
»Konvencija iz leta 1972 države obvezuje, da ne sprejmejo nobenih namernih ukrepov, ki bi posredno ali neposredno poškodovali kulturno in naravno dediščino v drugi državi podpisnici te konvencije,« so poudarili v Unescu.
