VESOLJE

Starliner spet v vesolje

Prvič so ga s Floride izstrelili decembra 2019. Na krovu je bila lutka Rosie.
Fotografija: Tudi tokrat bo poletel brez posadke. FOTO: Nasa/Cory Huston
Odpri galerijo
Tudi tokrat bo poletel brez posadke. FOTO: Nasa/Cory Huston

IZ Cape Canaverala na Floridi so 20. decembra 2019 s pomočjo okrepljene in posebej predelane rakete Atlas V izstrelili novo vesoljsko ladjo starliner, ki jo je izdelala družba Boeing. Starliner naj bi se združil tudi z Mednarodno vesoljsko postajo, kar pa ni bil glavni cilj projekta. Ta je bilo preizkušanje plovila v razmerah, ki vladajo v vesolju. Izstrelitev je potekala brez težav, zapletlo pa se je, ko se je ločila od nosilne rakete.

Zaradi motenj v delovanju mehanizma, ki meri čas od izstrelitve, je plovilo vstopilo v napačno orbito, zaradi manevriranja, ki je sledilo, pa je starliner porabil preveč goriva in se ni mogel Mednarodni vesoljski postaji niti približati.

Strokovnjaki so morali sprejeti odločitev ter osemdnevni polet skrajšati na zgolj dva dni. V tem času jim je kljub vsemu uspelo izvesti več testov, med drugim so preizkušali pogonske sisteme, vesoljske komunikacije, vodenje, upravljanje, nadzor, delovanje sončnih celic, sistema za vzdrževanje bivalnih in življenjskih razmer ter sistema za združevanje in spajanje.
Potem ko je starliner 33-krat obkrožil Zemljo, se je začel iz 250 kilometrov visoke orbite vračati domov.
Izstrelitev je potekala brez težav, nato se je zapletlo. FOTO: Joseph Rimkus/Reuters
Izstrelitev je potekala brez težav, nato se je zapletlo. FOTO: Joseph Rimkus/Reuters

Najprej je s pomočjo zaviralnih raketnih motorjev zmanjšal hitrost za 150 metrov na sekundo oziroma 540 kilometrov na uro. Zaviralni raketni motorji so delovali 50 sekund, nato je plovilo odvrglo servisni del s sončnimi celicami, radiatorji in nekaterimi raketnimi motorji ter vstopilo v atmosfero, kjer je nato zgorelo nad Tihim oceanom.

Ostal je le še modul za posadko, oblikovan kot prisekan stožec in zelo podoben tistim iz projekta Apollo. V modulu med prvim testnim poletom ni bilo posadke, je pa bila v njem lutka Rosie, opremljena z množico senzorjev. Modul je na koncu potoval že s 25-kratno hitrostjo zvoka, usmerjali pa so ga mali raketni motorji. Skozi atmosfero je prodiral s širšim delom, zaščitenim s toplotnim ščitom, pri čemer se je segrel tudi do 1650 stopinj Celzija. Prva manjša padala so se razvila na višini devet kilometrov, sledila so tri večja, nato je modul odvrgel toplotni ščit in 900 metrov nad gladino oceana se je napihnilo šest posebnih blazin, ki so še dodatno ublažile pristanek.


Starlinerju so se hitro približali Boeingovi strokovnjaki, zaščitili so ga s posebnim šotorom, odprli lopute in izvedli postopke, ki bi bili potrebni, če bi bila v modulu posadka. Pristanek je bil natančen in starliner je bil videti dobro ohranjen, zato so menili, da bi lahko pri naslednjem poletu že sodelovala tudi posadka. Po dodatnih testih in pregledih so si strokovnjaki premislili in predvidoma danes naj bi v vesolje ponovno poletel starliner brez posadke. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas