Se obeta kataklizmični mega cunami? Znanstveniki svarijo: »Del sveta bi lahko izginil«
Znanstveniki s teksaške univerze Virginia Tech so v novi raziskavi opozorili na možnost uničujočega scenarija, ki bi lahko prizadel zahodno obalo ZDA, Havaje in Aljasko. Na območju severozahodnega Pacifika obstaja verjetnost katastrofalnega potresa, ki bi skupaj z dvigom morske gladine sprožil tako imenovani mega cunami – ogromen val, ki bi lahko poplavil obsežna območja in povzročil nepopisno škodo.
Grožnja iz globin
Najbolj vzbuja skrb subdukcijska cona Kaskadija, ki se razteza od severnega otoka Vancouver v Kanadi do mesta Cape Mendocino v Kaliforniji. Znanstveniki ocenjujejo, da obstaja približno 15-odstotna možnost, da bo to območje v naslednjih 50 letih prizadel potres z magnitudo 8 ali več po Richterjevi lestvici. Tak dogodek bi lahko povzročil dvig in potop obalne črte za do dva metra.
Subdukcijska območja so tista, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov. Te cone so razvile pasove deformacij v previsni plošči skorje v procesih, imenovanih orogeneza, ki vodijo do tvorbe gora, je zapisano na Wikipediji.
»Do zdaj širitev poplavnega območja po potresu v tej regiji ni bila natančno izmerjena, vendar vemo, da bi vplivi na rabo zemljišč lahko znatno podaljšali čas okrevanja,« je dejala Tina Dura, geologinja in soavtorica raziskave.
Havaji in Aljaska: dodatna žarišča
Havaji imajo dolgo zgodovino mega cunamijev, ki jih sprožajo masivni zemeljski premiki zaradi rušitev vulkanskih pobočij. Eden takšnih dogodkov naj bi pred 105.000 leti ustvaril val, visok kar 300 metrov, ki je dosegel otok Lanai. Zaradi aktivnosti vulkanov, kot sta Mauna Loa in Kilauea, tovrstna grožnja ostaja zelo realna tudi danes. Kilauea je zadnjič izbruhnil 16. maja.
Tudi Aljaska ni izjema – zaradi stalnega taljenja ledenikov in potresne aktivnosti postajajo pobočja vse bolj nestabilna, kar povečuje nevarnost zemeljskih plazov in posledičnih cunamijev.
Ognjeni obroč
Subdukcijska cona Kaskadija je del tako imenovanega ognjenega prstana, seizmično aktivnega območja okoli Tihega oceana, kjer se srečujejo tektonske plošče. Gre za regijo, kjer se pojavljajo najmočnejši potresi na svetu in večina vulkanskih izbruhov. Čeprav v Kaskadiji od leta 1700 ni bilo potresa z magnitudo nad 8, to ne pomeni, da nevarnosti ni.
»Kaskadija je posebno območje. Ni gosto poseljeno, a skoraj vsaka reka ima na izlivu svojo skupnost – in vse ležijo prav na območju potencialnega potopa,« je opozorila Durova. »Iskreno menim, da bi bile posledice potopa tukaj hujše kot pri večini velikih potresov drugod po svetu.«
