Salzburg, mesto cerkva

Salzburg slavi 300. obletnico rojstva Mozartovega očeta Leopolda. Ob tej priložnosti so v muzeju na Makartplatzu, kjer je družina živela v osemsobnem stanovanju v prvem nadstropju od leta 1773, pripravili razstavo o življenju skladatelja, čigar ustvarjanje je zasenčil sin Wolfgang Amadeus. Že pri 10 letih je ta presegel očeta, zaradi česar se je umaknil in raje deloval kot sinov menedžer. Poleg družinskih portretov, pisem, slik in inštrumentov, povezanih z ustvarjanjem obeh Mozartov, so na ogled tudi replike šaljivo poslikanih tarč, ki jih je družba mladega Mozarta uporabljala za rekreativno streljanje.

Obiščete lahko tudi drugi Mozartov muzej v Wolfgangovi rojstni hiši. Tam sta na ogled njegova violina iz otroštva in najbolj avtentični portret, ki ga je naslikal njegov svak. V Mozarteumu pa lahko prisluhnete glasbi Mozarta starejšega, ki je sicer prijetna, čeprav se ob njej ne moreš izogniti primerjanju z opusom Mozarta mlajšega.

Če vas glasba ne zanima preveč in ste se na gradu že naužili razgleda, morda tam celo obiskali muzej s starim orožjem, mučilnimi napravami, rimskim sistemom za ogrevanje in princesinimi sobanami, se splača skočiti še v Dommuseum na Residenzplatzu, predvsem v baročne državne sobane. Salzburg je bil več stoletij samostojna cerkvena država pod nadškofovo oblastjo, šele pred približno 200 leti se je združila z Avstrijo oz. habsburškim cesarstvom. To je tudi razlog, da je Salzburg mesto cerkva – kar 32 jih je v njem, saj so ob vsaki pomembnejši priložnosti zgradili novo. Politično moč in bogastvo so jim zagotavljali solni rudniki v bližini, s spretnim diplomatskim manevrom pa so se izognili tudi ropanju mesta med tridesetletno vojno, ki je med letoma 1618 in 1648 opustošila Evropo. Izplačali so odkupnino obema stranema, katolikom in protestantom, v zameno za mir. V muzeju so na ogled bogato okrašeni nadškofovi predmeti, do sredine julija pa tudi dve zanimivi razstavi – prva o življenju najmlajšega brata Franca Jožefa Ludvika Viktorja in druga, ki razkriva, kako so narejene slike – ob barv do platna. Prvi del ogleda se konča na zunanji terasi s čudovitim razgledom na mesto, nato se pot nadaljuje prek galerije nad cerkveno ladjo in konča v katedrali. Obe točki ponujata odlične možnosti za fotografiranje in že zaradi njiju se splača obiskati muzej.

V Salzburgu je tudi kar nekaj priložnosti za razvajanje brbončic. Ne le z Mozartovimi kroglicami, posladkajte se s solnograškimi žličniki iz beljaka in sladkorja, ki so podobni našim snežnim kepam. Pod trdo skorjo se skriva mehka sredica, prelijejo pa jih z gozdnimi sadeži. Če želite pravo bavarsko izkušnjo, zavijte v katero od gostišč in pivnic, npr. Grablerbräu in Sternbräu, ki ponujajo značilne jedi, od golaža, biftekov in bočnika do bučnih omak in juhe. Ljubitelji mesa si v restavraciji hotela Stadkrug lahko privoščijo škotsko govedo angus, ki ga na svojem posestvu redijo lastniki. Priporočamo njihov tatarski biftek! Na tržnici poleg univerze pa poskusite salzburško naravno kokakolo v restavraciji Hoobert. Sto let star recept dedka lekarnarja je namreč pred nekaj leti našel in preizkusil njegov vnuk. Osvežilna gazirana pijača, ki je na voljo v treh okusih – izvirnem, z rožno vodo in tonik –, je po okusu podobna svetovno znani konkurentki, saj sta recepta nastala v približno istem času, je malce manj sladka, rastlinski izvlečki v njej pa pridejo bolj do izraza.