Vse več ljudi se zaveda, kako zdravilne učinke ima lahko konoplja. Da ni le opojna droga, so ugotovili tudi v uradni medicini, saj lahko pomaga pri lajšanju in zdravljenju nekaterih hudih bolezni, kot so rak, epilepsija in multipla skleroza. Žal pa je zakonodaja pri nas tako neurejena, da so vsi bolniki, ki si želijo pomagati s konopljo, prepuščeni črnemu trgu, kjer lahko padejo tudi v kremplje pohlepnih in brezsrčnih ljudi. Ti v želji za čim večjim zaslužkom po astronomsko visokih cenah prodajajo olje oziroma smolo zelo slabe kakovosti, včasih celo s primesmi topil ali drugih snovi.
Zvarek s šmirom
Tako si je prejšnji teden bolnik z rakom s Primorskega hotel pomagati z zdravilno konopljino smolo, kupil pa je takšno s primešanim motornim oljem. »Kreten, ki si prodal gospodu, ki je rakav bolnik, tole konopljino smolo, mešano s šmirom, verjemi, da te bomo našli in jo boš pomalical po hitrem postopku. Da te ni sram, da se tako igraš z zdravjem ljudi. Rok, Mirko ali kar koli si že, če to bereš, verjemi, da te bomo našli,« je objavil na facebooku eden od uporabnikov. Njegovo opozorilo je le kratek čas krožilo po družabnem omrežju, potem pa je izginilo.
Ni nam znano, ali so prodajalca sumljive snovi dobili, obrnili pa smo se na društvo Hopla konoplja, kjer so prejeli omenjeni zvarek in ga preverili. »Že na prvi pogled in po vonju se je videlo, da ne gre za zdravilno konopljino smolo, ampak je vse skupaj smrdelo po šmiru. Prepričani smo tudi, da v njem skoraj ni konoplje in da bi zvarku težko rekli izdelek iz konoplje,« je povedala predsednica društva Tanja Cvetrežnik. Vzorca niti ne bodo nesli na analizo, saj ta stane 80 evrov. Kupec pa verjetno ne bo podal prijave na policijo, saj bi s tem še sam tvegal denarno kazen zaradi posesti prepovedane droge.
S prijavo tvegate kazen
Kot nam je razložila Cvetrežnikova, se ljudje zaradi zelo slabih izkušenj ne obračajo na policijo, saj jim ta zaradi zakonodaje v takem primeru ne more pomagati. Znani so celo primeri, ko so kmetje na svojih njivah med koruzo našli posamezne rastline konoplje in najdbo prijavili, nato pa so bili kot lastniki zemlje kaznovani zaradi suma proizvodnje prepovedanih mamil in prometa z njimi.
Ko na črnem trgu kupujemo izdelke iz konoplje, pa bi se radi prepričali o njihovi kakovosti, nam država dopušča le dve možnosti – ali zaupamo neuradnemu prodajalcu ali vzorec smole odnesemo na analizo kanabinoidov. Kot smo že omenili, ta stane okrog 80 evrov. Kdor je v dvomu in nima dovolj denarja za analizo, naj se obrne na eno od svetovalnih društev ali klubov, kjer mu bodo pomagali z nasveti. Smolo slabe kakovosti se sicer da prepoznati že po videzu, po teksturi in barvi ter po vonju in okusu. Če so vidne nečistoče, so to lahko ostanki topila ali katere druge snovi, ki vanjo ne spada.
Pohlepni preprodajalci
Tudi aktivist za legalizacijo konoplje Sanjin Jašar, predsednik Cannabis Social Club Maribor, je zgrožen nad nekaterimi, ki izkoriščajo bolezen ljudi za zaslužek, predvsem pa nad državo, ki s svojimi zakoni to dopušča in celo spodbuja. Jašar je znan kot prvi aktivist pri nas, ki je bil oproščen obtožbe pridelave in preprodaje droge, saj je sodnici v Mariboru dokazal, da zaseženi konoplja in nekaj proizvodov iz nje niso bili namenjeni ogrožanju, ampak izboljševanju zdravja ljudi. »Tisti, ki jim je mar samo za zaslužek ne glede na posledice, lovijo na trnek obupa uboge bolne ljudi. A ti brezsrčni dilerji, ki razredčujejo olje, dodajajo razne sumljive substance, preslabo skuhajo olje ali pustijo topilo notri, da pridobijo volumen, s čimer povečajo svoj profit, delajo enako škodo kot državni uradniki, ki onemogočajo ureditev na tem področju. Večkrat nam pridejo v roke tudi produkti, ki sploh niso iz konoplje. Kaj vse se meša v konopljo, ne raziskuje nihče. Iz uradnih virov teh podatkov ni razbrati, pa vedno znova opozarjamo na ta problem. Ali ni absurdno, da državne institucije, ki bi morale skrbeti za zdravje ljudi, s svojim ravnanjem silijo bolnike, da se zatekajo na črni trg, nas aktiviste, ki opravljamo njihovo delo, in to bolje od njih, pa država preganja in nas ima za kriminalce?! Vmes pa so bolniki, ki v agoniji čakajo, da dobijo to preverjeno in kakovostno zdravilo brez kemikalij in drugih nevarnih dodatkov,« razloži jedro problema.
Aktivisti za legalizacijo konoplje se zavzemajo za tako imenovano samopreskrbo, kar pomeni, da bi državljani lahko sami pridelovali najbolj učinkovito naravno konopljo za lastne potrebe. Od države pričakujejo, da umakne birokratske ovire in ustvari razmere tudi za prodajo in gojenje rastlin v specializiranih trgovinah za polnoletne državljane. Tako bi bilo zagotovo manj težav, ljudje pa bi točno vedeli, v kakšnih razmerah je zrasla njihova rastlina in kako kakovostna je. Pri tem Cvetrežnikova pove primer gospe, ki ima migreno: »Konopljina smola ji učinkovito lajša bolečine pri migreni. Njej bi ena sama dva metra visoka rastlina, ki ima THC in CBD v razmerju 1:1, najbrž zadostovala za več let. Gospa vsak večer použije eno za bucikino glavico veliko kapljico smole, kar pomeni 5 do 6 mililitrov v vsem letu.«
A ne bolnik z migreno ne tisti z rakom takšne smole, ki vsebuje najbolje delujoči učinkovini CBD in THC, ne sme sam izdelati, saj zakonodaja dovoljuje uporabo konoplje v medicinske namene, ne pa njene pridelave. »Takšne visokokakovostne smole iz naravne konoplje z dovolj THC ali CBD se v lekarnah ne da dobiti. Dobijo se le sintetični preparati, od naravnih pa le izoliran naravni CBD,« razloži predsednica društva Hopla konoplja.
