Prva južnokorejska sonda na poti proti Luni
Po tem, ko so južnokorejski strokovnjaki preučili in pregledali prvo vesoljsko sondo, zasnovano in izdelano na njihovih tleh, so jo namestili pod aerodinamični okrov nosilne rakete, ki jo bo varoval med potovanjem skozi atmosfero in nato na nadaljnji poti proti cilju. Tako je sonda čakala usodni datum izstrelitve, ki so jo morali enkrat že prestaviti. Po prvotnem načrtu bi jo morali med zvezde poslati decembra 2018, ta datum pa se je zamaknil na prejšnji četrtek.
Prva robotska vesoljska sonda, v celoti zasnovana in izdelana v Južni Koreji, je proti Luni poletela iz Cape Canaverala na Floridi na krovu rakete falcon 9. Sondo so sprva poimenovali Korejski lunarni orbiter in stezosledec (KPLO), ime pa pozneje spremenili v Danuri. Gre za sestavljanko iz korejskih besed dali in nurida, kar bi lahko prevedli v »uživaj Luno«.
naj bi ostala
v Lunini
orbiti.
Vodilno vlogo pri programu sta imela korejski letalsko-vesoljski inštitut in korejsko ministrstvo za znanost in tehnologijo, s sondino pomočjo pa bodo preizkušali različne nove tehnologije ter načine pridobivanja informacij o našem naravnem satelitu, med njimi denimo o mineralih na površju, o vodi in ledu ter mnogih kemijskih elementih, izdelali pa bodo tudi toplotni zemljevid, ki bo še kako pomemben za nadaljnje obiske in raziskave Lune in njenega površja.
Za raziskovanje in zbiranje podatkov ima sonda na krovu šest različnih naprav, med njimi sistem za snemanje površine Lune in širokokotno kamero, ki bo lahko zajela celotno površino. Med napravami je še magnetometer, ki bo meril moč magnetnega polja do višine 100 kilometrov nad površino, kjer bo sonda tudi krožila, spektrometer gama žarkov, ki bo meril kemično sestavo površine, največja posebnost pa je naprava za komunikacije oziroma interplanetarni internet. Svoje je primaknila tudi Nasa, in sicer z napravo, ki so jo poimenovali Shadowcam, proučevala pa bo dele Lune, ki so ves čas v senci, in tam poskušala najti dokaze o obstoju vode. Naprava je zasnovana na podoben način kot tista na krovu zdaj že več kot desetletje delujoče lunarne orbitalne sonde LRO, a je od nje kar petstokrat bolj občutljiva.
Sonda je poleg tega opremljena z več posebnimi hidrazinskimi motorji, ki ji bodo omogočili zaviranje in vstop v orbito Lune, pa tudi uravnavanje položaja in manevriranje tako v vesoljskem prostoru kot Lunini orbiti. Do cilja bo potovala izredno počasi, podobno kot nekoč Nasina mala sonda Capstone. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi do Lunine orbite prispela 16. decembra. Po vstopu v orbito bo sledilo preverjanje sistemov, nato naj bi predvidoma v enem mesecu sonda začela delovati. Strokovnjaki trenutno menijo, da bi lahko delovala eno leto, če bo na krovu dovolj goriva, pa bi lahko v Lunini orbiti ostala celo do leta 2024.
Po prvotnem načrtu bi morali sondo proti našemu naravnemu satelitu poslati že decembra 2018.
