LJUBLJANA – Na praznik lurške Matere Božje, 11. februarja, samonapovedani odstop papeža Benedikta XVI. še vedno preseneča in vznemirja. V bavarskem Marktlu ob Innu 16. aprila 1927 rojeni Joseph Ratzinger je minuli ponedeljek med dopoldanskim konzistorijem za svetnike šokiral zbrane kardinale in nato še ves svet, ko je dejal, da se umika zaradi starosti, saj čuti, da mu pojemajo telesne in duševne moči.
Strela v kupolo
Na vprašanje, kako so zbrani na konzistoriju doživeli papeževe besede, je dekan kardinalskega zbora Angelo Sodana povedal, da je ganljivo sporočilo svetega očeta v dvorani odmevalo kot strela z jasnega. Še isti večer pa je malo pred 18. uro udarila strela v vrh kupole bazilike sv. Petra. Golo naključje ali pomenljivo znamenje, to je zdaj vprašanje. Tem bolj ker je kardinal Franc Rode po konzistoriju izjavil, da je bila napoved odstopa za okoli 60 zbranih kardinalov popolno presenečenje razen za dva – državnega tajnika Tarcisia Bertoneja in Angela Sodano. Pa prav Sodano, ki je sam govoril o presenečenju, podobnem streli z jasnega! Ah, saj ne bi bilo prvič, da našemu Rodetu uide (pre)hitra izjava – če ne bi izrecno poudaril: »Kardinal Sodano je izvedel za odločitev svetega očeta v petek, 8. februarja.« Za Rodeta slej ko prej velja, da se poznavalsko suče po kuloarjih ...
Brskajoči za ozadji iščejo globlje razloge odstopa
Morda je Benedikt XVI. z njim med drugim želel preprečiti, da bi njegovega naslednika izbirali podobno, kot so njega. Med dolgotrajnim odhajanjem papeža Janeza Pavla II. so se kardinali, ne brez podpore Opusa Dei, usklajevali o nasledniku. Zakaj pa, menite, so potem na konklavu tako izjemno hitro izbrali Josepha Ratzingerja? Spet bo konklave: kardinali, mlajši od 80 let, bodo izvolili 266. papeža. Ko papeža ni, je največja vatikanska avtoriteta kardinal kamerlengo, zdaj je to vatikanski državni sekretar Tarcisio Bertone, najodgovornejši za vodenje poslov in za organiziranje konklava. Kamerlengov namestnik je Pier Luigi Celata. Konklave naj se ne bi začel prej kot 15 dni in ne pozneje kot 20 dni po izpraznitvi Petrovega sedeža.
Naslednji bo zadnji?
Po prerokbi irskega nadškofa sv. Malahije (1094–1148) bo za Benediktom XVI. samo še en papež. Zadnji. Prerokovano mu je, da se mu bo papeževanje izteklo z uničenjem Rima: »Med ogromnim preganjanjem bo na prestol Svete rimske cerkve sedel Peter Rimljan, svojo čredo bo pasel skozi mnoge žrtve, potem bo mesto sedmih gričev uničeno, strašni Sodnik pa bo sodil svojemu narodu. Konec.« Nekateri razlagalci vidijo ne le konec Rima, ampak vsega sveta, ki ga uničijo svetopisemski jezdeci apokalipse.
Blaženi Janez Pavel II. je po Malahiju označen kot »sprememba Sonca«
Resnično se je rodil in bil pokopan na dneva sončnega mrka. Medtem ko je Benedikta XVI. označil za »oljčno slavo« – oljčna vejica pa simbolizira sv. Benedikta, po katerem je Joseph Ratzinger povzel svoje papeško ime. Med 15. in 19. marcem, morda že nekaj dni prej, naj bi 117 volilnih kardinalov zaklenili v Sikstinsko kapelo, ker bodo v popolni izolaciji pred zunanjim svetom glasovali vsako dopoldne in popoldne. Načeloma lahko postane papež vsak moški katoličan, a že dolgo je tako, da kardinali papeža izberejo le izmed sebe. Kandidat, ki prejme dve tretjini glasov, mora dekanu kardinalskega zbora potrditi, da sprejme papeško službo. Potem ljudstvu sporočijo znameniti »imamo papeža« z belim dimom iz dimnička Sikstinske kapele in donenjem zvonov Petrove bazilike.
Duhovne vaje in slovo
Sinoči, potem ko je kot običajno v nedeljo opoldne molil angelovo češčenje, je papež Benedikt XVI. začel postne duhovne vaje. Za ta teden je odpovedal vse dejavnosti, vključno s sredino splošno avdienco. Duhovne vaje bo sklenil v soboto, 23. februarja, dopoldne s priložnostnim nagovorom. Zatem bo opravil nekaj srečanj, tudi z italijanskim predsednikom Giorgiem Napolitanom. V nedeljo, 24. februarja, bo skupaj z verniki na Trgu sv. Petra še zadnjič molil angelovo češčenje. V ponedeljek se bo posamezno srečal z nekaj kardinali. V sredo, 27. februarja, bo vernike še zadnjič nagovoril med splošno avdienco na Trgu sv. Petra. V četrtek, 28. februarja, ga bodo ob 11. uri pozdravili kardinali in se tudi osebno poslovili od njega. V Castel Gandolfo bo odšel v četrtek, 28. februarja, ob 17. uri. Uradno bo Petrov sedež izpraznjen od 20. ure, odtlej so odpovedane vse papeške obveznosti. Iz Castel Gandolfa naj bi se Joseph Ratzinger okoli 1. maja umaknil v vatikanski samostan, kjer mu, kot je povedal njegov 89-letni brat Georg Ratzinger, že opremljajo apartma s pohištvom, med katerim je tudi manjša delovna miza. Georg je povedal še, da ob tem upa, da bosta z bratom v prihodnje našla kaj več časa drug za drugega, za pogovore.
Prvi Afričan?
Kot kardinala z veliko možnostjo, da postane novi papež, omenjajo 64-letnega Ganca Petra Turksona. Naslediti Benedikta XVI. bo vsakomur težko, se je odzval: »V Evropi so cerkve vse bolj prazne, in čeprav število vernikov v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji raste, bo v prihodnje težko ohraniti to številčnost.« Meni tudi, da bo moral Vatikan nekaj storiti za svoj ugled, ki so ga v zadnjem desetletju načeli številni škandali. Kot papeške kandidate omenjajo še kardinale Angela Scolo, Marca Quelleta (prefekta naslednika Franca Rodeta!), Leonarda Sandrija, Pétra Erdöja, Angela Bagnasca, Odila Pedra Schererja, Gianfranca Ravasija, Roberta Saraha, Timothyja Dolana in Luisa Antonia Tagleja. A kot je znano, še noben favorit pred konklavom ni iz njega izšel kot papež. Izjema je bil le Joseph Ratzinger.
