VESOLJE

Pred 60 leti je človek prvič poletel v vesolje

Na krovu Vostoka 1 v Zemljino orbito izstrelili Jurija Gagarina.
Fotografija: Postal je heroj vzhodnega bloka. FOTO: Wikipedia
Odpri galerijo
Postal je heroj vzhodnega bloka. FOTO: Wikipedia

Dvanajstega aprila 1961 je sovjetska raketa Vostok v vesolje ponesla več kot štiri tone in pol težko vesoljsko ladjo Vostok 1. Na krovu je bil kozmonavt Jurij Gagarin, prvi človek, ki je poletel v vesolje. Zgodovinsko izstrelitev iz kazahstanskega vesoljskega središča v Bajkonurju so si ogledali vsi visoki predstavniki tako vesoljskega programa kot vojske. Za javnost so imeli pripravljena tri sporočila, eno v primeru, da podvig uspe, in dve, če bi se kaj zalomilo. In šele 25 minut po vzletu oziroma deset minut po tem, ko je ugasnil motor zadnje raketne stopnje, so vedeli, da bodo lahko uporabili prvo.
Prvi človek v vesolju je bil odličen in večkrat odlikovan kozmonavt ter pilot. FOTO: Aleksejev Ju. A./mil.rz/wikipedia
Prvi človek v vesolju je bil odličen in večkrat odlikovan kozmonavt ter pilot. FOTO: Aleksejev Ju. A./mil.rz/wikipedia

Tovor plovila je vključeval opremo za vzdrževanje življenjskih funkcij ter sistem za oddajanje radijskih in televizijskih sporočil, povezanih s počutjem pilota. Polet je bil avtomatski, Gagarinov nadzor nad plovilom in potekom poleta pa zato omejen, ni mogel denimo prevzeti nadzora nad plovilom, razen če bi šlo kaj hudo narobe. Za ta primer je imel pri sebi zapečateno pisemsko ovojnico s ključem, ki pa bi ga lahko uporabil le v nujnem primeru, če bi denimo odpovedale kontrole in bi moral nadzor nad plovilom prevzeti sam. K sreči se to ni zgodilo.


Orbitalna hitrost Vostoka 1 je znašala približno 27.350 kilometrov na uro, od Zemlje pa je bil najbolj oddaljen dobrih 315 kilometrov. Po vžigu zavornega sistema je servisni modul ostal pritrjen na pristajalno enoto v obliki krogle, oba dela pa sta bila povezana s svežnjem kablov. Ko sta modul in pristajalna enota med vračanjem na Zemljo vstopila v ozračje, sta se začela divje vrteti, zagorela sta, ogenj pa je kable požgal in pristajalna enota se je umirila.
 

Sumljive okoliščine


Po vstopu v gostejše plasti Zemljinega ozračja se je Gagarin na višini približno 6000 metrov katapultiral iz plovila in se s padalom spustil na Zemljo, medtem ko je prazna pristajalna enota pristala z ločenim padalom. Da je bilo tako, so v nekdanji Sovjetski zvezi sicer dolga leta zanikali, saj v tem primeru poleta veliko mednarodnih letalskih organizacij ne bi priznalo. Veljalo je namreč, da mora pilot spremljati plovilo od vzleta do pristanka, česar pa Gagarin, ki je uspešno pristal jugovzhodno od mesta Volgograd, ni storil.

Kljub temu se je zapisal v zgodovino kot prvi človek v vesolju. Umrl je le sedem let po tem podvigu, ko je strmoglavil z dvosednim letalom mig-15UTI. Z njim je bil eden najboljših sovjetskih letalskih inštruktorjev Vladimir Serjogin, okoliščine nesreče pa so dolgo veljale za sumljive. Vlada je sicer nemudoma ustanovila preiskovalno komisijo, da bi nesrečo preiskala, a posebnega vzroka zanjo niso našli.


Zato so se pojavile različne teorije, tudi da naj bi pilota trčila v meteorološki balon, da naj bi Serjoginu postalo slabo, celo da naj bi bila za nesrečo kriva vodka, češ da sta oba pred vzletom zvrnila kozarček. Slednje so sicer hitro ovrgli, saj alkohola v njuni krvi niso našli. Poznejša preiskava je za nesrečo okrivila turbulenco, ki jo je ustvarilo drugo letalo, Gagarinovo pa je potem moškima ušlo izpod nadzora. Leta 2007 so želeli odpreti novo preiskavo Gagarinove smrti, a jo je Kremelj zavrnil. Jurij Gagarin je v smrt strmoglavil star komaj 34 let. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas