Požar razkril to skrivnost pariške Notre-Dame
Požar, ki je pred štirimi leti zajel pariško Notre-Dame, je razkril dolgo varovano skrivnost te znamenitosti, ki so jo začeli graditi leta 1160 in je bila končana šele stoletje pozneje. Bila je najvišja stavba svojega časa, saj so njeni oboki dosegli do 32 metrov.
Vse do požara ni bilo znano, kako so si takratni graditelji upali in kako jim je uspelo postaviti tako tanke stene tako visoko, prav tako so bili velika neznanka nekateri drugi postopki gradnje. Arheolog Maxime L'Heritier je povedal, da zaradi pomanjkanja dokumentacije o marsičem lahko le ugibajo in da lahko o gradnji govori le stavba sama.
Pred štirimi leti, ko je gotsko katedralo v središču francoske prestolnice zajel požar, je stavba spregovorila. Ogenj je razkril železne sponke, ki so skupaj držale kamnite bloke. Nekatere so se pojavile v ogrodju stavbe, druge so v vročini žareče padle na tla. Ekipa arheologov je železne dele odkrila šele v okviru obsežnega projekta prenove stavbe in ocenila, da je bila notredamska cerkev prva gotska katedrala, pri gradnji katere so uporabljali železne sponke.
Cerkev je prepredena z več kot tisoč železnimi sponkami.
»To je prva resnično množična uporaba železa v gotski katedrali, in sicer na zelo specifičnih mestih,« je še povedal L'Heritier. Po prvih ocenah je cerkev prepredena z več kot tisoč železnimi sponkami. V gradbeništvu jih sicer uporabljajo že od antike, med drugim so jih uporabili v rimskem Koloseju in grških templjih, a le za zavarovanje velikih kamnitih blokov v spodnjih nadstropjih.
