Pod površjem Marsa odkrili veliko vode

Mars ima svojo različico Velikega kanjona iz ameriške zvezne države Kolorado, zdaj pa so raziskovalci ugotovili, da je tam opazna količina vode. Odkrili so jo zaradi vesoljske sonde TGO, ki že nekaj časa kot umetni satelit kroži okrog planeta. Satelit, ki sta ga skupaj ustvarili evropska in ruska vesoljska agencija, je vodo, gre menda za več manjših oaz, zaznal na območju Valles Marineris (ime je dobilo po ameriški sondi Mariner 9, ki je konec leta 1971 postala prvi Marsov umetni satelit), ki je sestavljen iz sistema kanjonov, vse skupaj pa je desetkrat daljše, petkrat globlje in dvajsetkrat širše od Velikega kanjona. Vodo pod površino so zaznali s pomočjo posebnega instrumenta, imenovanega fred, ki lahko najde to življenjsko pomembno tekočino do enega metra globoko. Znano je, da je večina vode na Marsu na njegovih polih, in sicer v trdni obliki, območje Valles Marineris pa je tik ob ekvatorju, kjer temperature niso tako nizke, da bi voda na površini zamrznila.

Nekaj malega vode so na Marsu sicer v preteklosti zaznali že nekateri drugi sateliti, a se njihova oprema ni mogla kosati z napravami, ki so na krovu sonde TGO. Kot pravi Igor Mitrofanov, ki je s fredom raziskoval površino Marsa ter iskal, kaj se skriva pod njo, je na omenjenem območju najprej zaznal prisotnost vodika, po čemer je sklepal, da je tam tudi voda. Z njim se strinja kolega z ruskega vesoljskega raziskovalnega inštituta Aleksej Malakov, ki je prepričan, da osrednji del kanjonskega sistema vsebuje veliko več vode, kot so pričakovali. Na Marsu je lahko voda v dveh oblikah – kjer so temperature dovolj nizke, v obliki ledu, lahko pa je tudi vezana v minerale. Mitrofanov in Malakov menita, da so oaze, ki so jih opazili pod površjem, led. Potrebnih bo seveda še veliko opazovanj in raziskav, da bi lahko z večjo gotovostjo trdili, da je res tako, če se povrhu izkaže še, da je led zelo blizu površja in lahko dostopen, bodo to odlične novice za prihodnje človeške odprave na ta planet.

Letos bo proti Marsu sicer odpotovala evropsko-ruska sonda ExoMars 2022, na kateri bosta ruski pristajalni modul Kazačok in evropski rover Rosalind Franklin, ki bo med drugim iskal sledi življenja. Že zdaj po njem uspešno leta mali helikopter Ingenuity (Iznajdljivost); spomladi je uspešno izvedel pet poskusnih poletov, ki so potrdili, da nima nikakršnih težav z letenjem v Marsovi atmosferi, in od takrat jih je opravil še deset in postal pravi mali izvidnik. Kot kaže, bo raziskovanje površja lahko nadaljeval tudi letos, saj je v odlični formi in znanstvenikom na Zemlji za zdaj ne povzroča težav.