Po devetih minutah groze še Kitajci osvojili Mars

Pred dnevi je na Marsu, na ravnici, imenovani Utopia, pristala kitajska sonda Tianwen 1. Ime v prevodu pomeni nebeška vprašanja, izhaja pa iz istoimenske pesmi velikega kitajskega pesnika Qu Yuana. Na pot proti rdečemu planetu so jo izstrelili 23. julija lani na najmočnejši kitajski nosilni raketi, imenovani Dolgi pohod 5B. Od takrat je prepotovala skoraj 400 milijonov kilometrov.

Zahteven manever

Ob vstopu v Marsovo orbito je nekaj časa snemala okolico in pripravljala pristajalni modul. Pristajalna enota je na višini 125 kilometrov vstopila v atmosfero s hitrostjo 4,8 kilometra na sekundo, tal pa se je uspešno dotaknila s pomočjo toplotnega ščita, padala in zaviralnega raketnega motorja. Tik pred pristankom je za nekaj minut obstala sto metrov nad tlemi, na hitro posnela območje ter izračunala, kjer bi bil najbolj primeren kraj za to. Šlo je za zahteven manever, ki so ga Kitajci poimenovali devet minut groze. Po uspešnem pristanku, ki je potekal povsem samodejno, saj bi radijski signal od Zemlje do Marsa potreboval kar osem minut, in še to le v eno smer, je vozilce razprlo plošče s sončnimi celicami, anteno in kamero, v naslednjih tednih pa bo na različne načine proučevalo površino planeta. Delovalo naj bi 90 dni.


Prav pristanek je sicer najbolj zahteven del misij na Mars. Doslej so bile pri tem delu neuspešne že sovjetske, dve evropski in ena ameriška sonda. Da je Kitajcem uspelo že v prvem poskusu, je velik dosežek za njihovo vesoljsko agencijo. Kitajsko sondo so sestavljale tri enote, poleg pristajalnega modula in vozila še orbiter.

Tianwen 1 je edina tovrstna sonda s toliko enotami, nekoliko podobna ji je bila ameriška sonda Viking, ki pa na krovu ni imela vozila za raziskovanje površine planeta. Poleg tega je bila kitajska sonda s petimi tonami, kolikor je tehtala ob izstrelitvi, ena najtežjih.