Planinca odkrila skriti zaklad, vreden 300.000 evrov
Dva planinca sta na Češkem pod zemljo v železni škatli našla skriti zaklad. Na podlagi oznak na zlatnikih arheologi menijo, da so bili kovanci v obtoku v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Na videz običajen pohod po goratem območju Podkrkonoší na Češkem se je spremenil v pravo odkritje, vredno filmske pustolovščine, ko sta planinca naletela na železno škatlo in majhno aluminijasto posodo – skrbno zakopani pod zemljo. Čeprav sta na prvi pogled delovali povsem običajno, je njuna vsebina presenetila celo strokovnjake.
Odkritje, ki je takoj pritegnilo pozornost arheologov in zgodovinarjev, ni le izjemno dragoceno – ocenjuje se na več kot 300.000 evrov – temveč nosi tudi zapleteno in skrivnostno zgodbo. Najdeni zlatniki izvirajo iz obdobja Avstro-Ogrske, nekateri celo iz leta 1808, vendar sledovi na njih vodijo vse do Balkana, vključno s takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. A ostaja vprašanje: kako so končali v čeških gorah?
Vsebina škatle je pravo zgodovinsko bogastvo
Vsebina škatle je bila opisana kot pravo zgodovinsko bogastvo. Železna škatla je vsebovala 16 tobačnih škatlic, 10 zapestnic, mrežasto torbico, glavnik, verižico in škatlico za puder – vse izdelano iz zlata. V aluminijasti posodi pa je bilo 598 zlatnikov, skrbno zloženih v 11 stolpcev in posamezno zavitih v črno tkanino. Po besedah numizmatika Vojtěcha Bradleja za Popular Science številni kovanci nosijo datume med letoma 1808 in 1915 in izvirajo iz Avstro-Ogrske, natančneje iz obdobja vladavine cesarja Franca Jožefa I.
Po navedbah Vzhodno češkega muzeja, ki trenutno analizira in hrani to neverjetno najdbo, je vrednost odkritega zaklada ocenjena na več kot 340.000 dolarjev (več kot 300.000 evrov).
Kovanci v obtoku v Srbiji v 20. in 30. letih?
Vendar je pot, ki so jo ti kovanci prepotovali, vse prej kot običajna. Bradle pojasnjuje, da niso neposredno prišli iz dunajske kovnice na Češko, ampak najprej na Balkan. Tam so po razpadu Avstro-Ogrske v takratni Kraljevini SHS dobili dodatne oznake – t. i. kontramarke. Te kažejo, da so bili kovanci v Srbiji v obtoku v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, in so se verjetno uporabljali tudi kot okrasni elementi v tradicionalnem nakitu, kot so ogrlice in naglavni okraski.
»Ugotovil sem, da kovanci niso prišli neposredno z Dunaja k nam, ampak so najprej končali na Balkanu. Tam so po propadu monarhije dobili dodatne oznake – tako imenovane kontramarke,« je povedal Bradle.
Pot zaklada na Češko ostaja skrivnost
Za arheologe to odkritje odpira številna vprašanja. Miroslav Novák, glavni arheolog iz Vzhodno češkega muzeja, pravi, da izvor in pot zaklada do čeških gora še vedno ostajata skrivnost.
»Ko smo odprli škatlo, sem ostal brez besed,« pravi Novák.
Dodaja, da izvor kovancev in predmetov, ki prihajajo iz držav, kot so Francija, Belgija, Turčija, Romunija in Italija, nakazuje na zelo kompleksno zgodovinsko zgodbo, potencialno povezano s padcem imperijev in političnimi pretresi v Evropi tistega časa.
Planinca bosta upravičena do dela zaklada
Strokovnjaki iz muzeja trenutno delajo na ohranitvi in katalogizaciji vsakega predmeta ter jih nameravajo kmalu predstaviti javnosti na posebni razstavi. Glede planincev, ki sta zaklad našla, pa bi ju lahko čakalo dodatno veselje – po veljavni češki zakonodaji imata pravico do do 10 odstotkov celotne vrednosti najdenega zaklada.
Čeprav je denarna vrednost visoka, strokovnjaki poudarjajo, da je še dragocenejše to, da odkritje odpira vpogled v preteklost – v čas padca cesarstev, spreminjajočih se meja in zlatnikov z Dunaja, ki so končali v srbskih naglavnih okrasjih, da bi desetletja kasneje, skriti v gorah, ponovno uzrli luč dneva, poroča blic.rs.
Preberite še:
