AKTIVNI
Pestro leto v vesolju: šest sprehodov
V posadki tudi astronavt Združenih arabskih emiratov. Menjali bodo akumulatorje.
Odpri galerijo
Hazza, Oleg in Jessica so zapustili naš planet. FOTO: facebook
Kot je bilo načrtovano, je 25. septembra iz vesoljskega središča in oporišča Bajkonur v Kazahstanu proti Mednarodni vesoljski postaji s pomočjo nosilne satelitske rakete sojuz FG poletela vesoljska ladja Sojuz MS-15 s tremi člani posadke. Gre za zadnjo izstrelitev s takim tipom rakete, saj jo bo drugo leto nadomestila izboljšana sojuz 2, šlo je za 144. polet vesoljske ladje Sojuz.
Odpravi je poveljeval ruski kozmonavt Oleg Skripočka, ki že tretjič potuje v vesolje, saj je že bival na vesoljskem oporišču in opravil več vesoljskih sprehodov. Inženirka poleta je novinka Jessica Meir, ki prvič leti v vesolje in bo na postaji ostala šest mesecev; je izkušena znanstvenica in naravoslovka z doktoratom, izkušnje si je nabirala na Antarktiki, podvodnem laboratoriju in pri letalsko-vesoljski družbi Lockheed Martin, seveda tudi pri Nasi, in je diplomantka mednarodne vesoljske univerze s sedežem v Strasbourgu.
Novinec je prvi astronavt Združenih arabskih emiratov Hazza Al Mansuri, ki bo na postaji ostal osem dni; je izkušeni pilot vojnega letalstva, star 35 let, ki je bil 3. septembra 2018 izbran med kar 4022 kandidati, in je eden redkih astronavtov arabskega rodu in muslimanske vere. Tretjega oktobra se bo na krovu starejše vesoljske ladje ali sojuza MS-12 in skupaj s kozmonavtom Aleksejem Ovinčkinom in Nasinim astronavtom Nickom Hagujem vrnil na zemljo.
Sojuz MS-15 se je po slabih šestih urah združil z Mednarodno vesoljsko postajo, na kateri je zdaj kar devet članov.
Hazza Al Mansuri ni prvi astronavt arabskega rodu in muslimanske vere, ampak tretji. Prvi je leta 1985 na krovu vesoljskega letala Discovery in poleta STS-51.G poletel Sulatan Samir El Saud. Njegov polet je trajal sedem dni, hkrati pa je bil prvi član kraljeve družine, ki je poletel v vesolje. Prej je bil vojaški pilot, zdaj pa je predsednik odbora direktorjev Savdske vesoljske agencije s statusom ministra.
Drugi Arabec je v vesolje poletel 22. julija 1987 kot gostujoči kozmonavt na krovu sovjetske vesoljske ladje Sojuz in mednarodnega programa Interkozmos, to je bil Sirec Muhamed Faris, tam je prebival osem dni. Tudi on je bil prej vojaški pilot ter je moral opraviti zahtevno sovjetsko urjenje. Po vrnitvi je nekaj časa delal v Siriji, zdaj, ko je tam državljanska vojna, pa ima pomembno vlogo pri opoziciji, je namreč minister za obrambo.
Zdajšnjo posadko na Mednarodni vesoljski postaji do konca leta čaka precej izjemnega in zanimivega dela. Najprej bodo morali raztovoriti japonsko vesoljsko transportno ladjo HTV 8, ki prinaša nove akumulatorje in kup druge potrebne opreme, nato bodo opravili vsaj šest sprehodov, da zamenjajo stare akumulatorje, čaka jih tudi popravilo posebnega spektrometra alfa žarkov, ki je vreden kar dve milijardi dolarjev.
Do konca leta naj bi jih obiskali dve ameriški vesoljski ladji s posadko, SpaceXov Zmaj oz. Dragon V 2 z dvema članoma in Boeingov Starliner s tremi člani. Posadki naj bi se na oporišču zadržali osem dni, a pričakujemo lahko kak odlog ali zakasnitev, kot se je že dogajalo. Morda se tudi ta poleta zamakneta v leto 2020.
V vesolje so poleteli 25. septembra. FOTO: nasa
Odpravi je poveljeval ruski kozmonavt Oleg Skripočka, ki že tretjič potuje v vesolje, saj je že bival na vesoljskem oporišču in opravil več vesoljskih sprehodov. Inženirka poleta je novinka Jessica Meir, ki prvič leti v vesolje in bo na postaji ostala šest mesecev; je izkušena znanstvenica in naravoslovka z doktoratom, izkušnje si je nabirala na Antarktiki, podvodnem laboratoriju in pri letalsko-vesoljski družbi Lockheed Martin, seveda tudi pri Nasi, in je diplomantka mednarodne vesoljske univerze s sedežem v Strasbourgu.
Posadko čaka precej dela. FOTO: instagram
Novinec je prvi astronavt Združenih arabskih emiratov Hazza Al Mansuri, ki bo na postaji ostal osem dni; je izkušeni pilot vojnega letalstva, star 35 let, ki je bil 3. septembra 2018 izbran med kar 4022 kandidati, in je eden redkih astronavtov arabskega rodu in muslimanske vere. Tretjega oktobra se bo na krovu starejše vesoljske ladje ali sojuza MS-12 in skupaj s kozmonavtom Aleksejem Ovinčkinom in Nasinim astronavtom Nickom Hagujem vrnil na zemljo.
Sojuz MS-15 se je po slabih šestih urah združil z Mednarodno vesoljsko postajo, na kateri je zdaj kar devet članov.
Arabski astronavti
Hazza Al Mansuri ni prvi astronavt arabskega rodu in muslimanske vere, ampak tretji. Prvi je leta 1985 na krovu vesoljskega letala Discovery in poleta STS-51.G poletel Sulatan Samir El Saud. Njegov polet je trajal sedem dni, hkrati pa je bil prvi član kraljeve družine, ki je poletel v vesolje. Prej je bil vojaški pilot, zdaj pa je predsednik odbora direktorjev Savdske vesoljske agencije s statusom ministra.
Na vesoljski postaji v tem letu pričakujejo kar dva obiska ameriških vesoljskih ladij.
Drugi Arabec je v vesolje poletel 22. julija 1987 kot gostujoči kozmonavt na krovu sovjetske vesoljske ladje Sojuz in mednarodnega programa Interkozmos, to je bil Sirec Muhamed Faris, tam je prebival osem dni. Tudi on je bil prej vojaški pilot ter je moral opraviti zahtevno sovjetsko urjenje. Po vrnitvi je nekaj časa delal v Siriji, zdaj, ko je tam državljanska vojna, pa ima pomembno vlogo pri opoziciji, je namreč minister za obrambo.
Pred posadko so pestri meseci
Zdajšnjo posadko na Mednarodni vesoljski postaji do konca leta čaka precej izjemnega in zanimivega dela. Najprej bodo morali raztovoriti japonsko vesoljsko transportno ladjo HTV 8, ki prinaša nove akumulatorje in kup druge potrebne opreme, nato bodo opravili vsaj šest sprehodov, da zamenjajo stare akumulatorje, čaka jih tudi popravilo posebnega spektrometra alfa žarkov, ki je vreden kar dve milijardi dolarjev.
2
milijardi dolarjev je vreden spektrometer.
milijardi dolarjev je vreden spektrometer.
Do konca leta naj bi jih obiskali dve ameriški vesoljski ladji s posadko, SpaceXov Zmaj oz. Dragon V 2 z dvema članoma in Boeingov Starliner s tremi člani. Posadki naj bi se na oporišču zadržali osem dni, a pričakujemo lahko kak odlog ali zakasnitev, kot se je že dogajalo. Morda se tudi ta poleta zamakneta v leto 2020.
