STRELSKI POHOD

Od kod otroku orožje? Srbi so peti najbolj oboroženi narod na svetu, kako je v Sloveniji?

V Srbiji in Črni gori tradicionalno obstaja kultura posedovanja orožja, ki temelji na prepričanju, da je dobro imeti lastno orožje v hiši.
Fotografija: Ljubljana, 17. 6. 2021 FOTO: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Ljubljana, 17. 6. 2021 FOTO: Voranc Vogel

Veselin Milić, načelnik beograjske policijske uprave, je na tiskovni konferenci poročal o podrobnostih pokola, ki se je zgodil v Beogradu. Povedal je, da je pomočnik ravnatelja prijavil, da je otrok vstopil v šolo s strelnim orožjem in naključno streljal. Potem se je fant sam oglasil in povedal, da je ustrelil več ljudi. Policisti so ob prihodu na kraj ugotovili, da je fant pobil osem dijakov, sedem deklet in enega fanta. Milić je naštel tudi njihove začetnice in datume. Ubit je bil tudi varnostnik. 

Dogodek je bil načrtovan. »Ta dan si je izbral, ker je učilnica blizu vhoda v šolo, njegov razred pa je imel uro zgodovine. Orožje je vzel iz očetovega stanovanja, v nahrbtniku je imel tudi štiri molotovke,« je dejal. Čudi ga, kako je lahko hodil 14-letnik z očetom na streljanje, saj je menda treniral streljanje. Oče naj bi imel pištoli zaklenjeni v sefu, a je otrok poznal geslo.

Kje je otrok dobil orožje, naboje, strelivo ...?

Minister je na tiskovni konferenci spregovoril o zahodnih vrednotah. »Rakotvoren in škodljiv vpliv interneta in videoiger ter zahodnih vrednot je očiten. Danes smo imeli zelo pomenljiv in čustveno nabit pogovor s predsednikom Aleksandrom Vučićem,« so dejal minister za izobraževanje Branko Ružić.

A tudi brez teh zahodnih vrednot je Srbija država, kjer so državljani skupaj s Črnogorci med najbolj oboroženimi na svetu. Natančneje, Srbija je na prvem mestu v Evropi in peta na svetu, piše Index.

Eno strelno orožje na dva človeka in pol

Po podatkih spletne strani World population review je v Srbiji na 100 prebivalcev 39,1 kosov strelnega orožja. To pomeni, da eno strelno orožje v tej državi dobita 2,5 človeka. To je skupaj 2,7 milijona kosov strelnega orožja.

FOTO: Zaslonski Posnetek
FOTO: Zaslonski Posnetek

Po tej lestvici prednjačijo ZDA, katerih stopnja je neverjetnih 120,5 orožja na 100 ljudi. Natančneje, v ZDA je 393,3 milijona kosov strelnega orožja.

Na drugem mestu so Falklandski otoki s stopnjo 62,1, sledita Jemen z 52,8 in Nova Kaledonija z 42,5. Srbija si torej peto mesto deli s Črno goro. In potem so tu še države, kot so Kanada, Urugvaj, Ciper in Finska.

Kako je z orožjem v državah nekdanje Jugoslavije?

Kar zadeva ostale države nekdanje Jugoslavije, imajo državljani Bosne in Hercegovine 31,2 kosa strelnega orožja na 100 prebivalcev, Makedonije 29,8, Slovenije 15,6 in Hrvaške 13,7. Skupaj imajo Slovenci torej 312.000 kosov strelnega orožja, kažejo neuradni podatki.  

Kultura shranjevanja orožja

Ti podatki se nanašajo samo na orožje, ki je bilo ustrezno prijavljeno pristojnim institucijam, dejansko število orožja pa ostaja neznanka. Mimogrede, o problemu oboroževanja civilistov v Srbiji in Črni gori se govori že leta.

Generalni sekretar Centra za varnostne študije Bosne in Hercegovine Denis Hadžović je za agencijo Anadolu pojasnil, da je v Srbiji močna kultura posedovanja strelnega orožja.

»V Srbiji malo bolj kot v BiH in na Hrvaškem obstaja med prebivalci kultura hranjenja orožja. V Srbiji in Črni gori tradicionalno obstaja ta kultura posedovanja orožja, ki temelji na prepričanju, da je dobro imeti lastno orožje v hiši. Uporablja se za praznovanja. Na žalost je bilo to orožje v preteklosti uporabljeno v spopadih na Balkanu, pa tudi pri obračunavanju s kriminalci,« je takrat poudaril Hadžović.

Globalna raziskava orožja iz leta 2018, ki jo je opravil Small Arms Survey, je pokazala, da imajo državljani v regiji devetkrat več orožja kot vojska in policija.

»Politična in socialno-ekonomska nestabilnost na Balkanu v zadnjih 30 letih ter pogoste dnevnopolitične grožnje z novo vojno so pripeljale do tega, da mnogi državljani niso pripravljeni odreči svojega orožja, ampak ga hranijo za božjo voljo,« Predrag Petrović je za BBC povedal direktor raziskav beograjskega centra za varnostno politiko.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije