Nemec bo postal 600. človek v vesolju
Predvidoma danes, če bodo to dovoljevale vremenske razmere, bo iz vesoljskega oporišča v Cape Canaveralu na Floridi proti Mednarodni vesoljski postaji poletela nova SpaceX-ova vesoljska ladja crew 3, imenovana Endurance (Vzdržljivost).
Vsi seveda že dlje stiskajo pesti, da bo izstrelitev mogoče izpeljati, saj so jo do zdaj morali že večkrat prestaviti. Vzrok so bili slabe vremenske razmere in nato še slabo zdravstveno stanje enega od astronavtov. Plovilo bo na zahtevno pot ponesla raketa Falcon 9, ki bo ob izstrelitvi tehtala skoraj 550 ton, od tega Endurance »pičlih« 12,5.
Na krovu bo štiričlanska posadka astronavtov, v kateri so Raja Chari, Kayla Barron, Thomas Marshburn in Matthias Maurer. Prvi trije so vsi astronavti, zaposleni pri ameriški vesoljski agenciji Nasa, najbolj izkušen med njimi je Marburn, ki bo tokrat v vesolje poletel že tretjič, medtem ko bo za Charija in Barronovo to prvi tovrstni polet. Prvi polet med zvezde bo to tudi za nemškega državljana Maurerja, ki je astronavt Evropske vesoljske agencije (ESA) in bo ob uspešni izstrelitvi postal natanko 600. človek, ki bo poletel v vesolje. Prvi je bil leta 1961 Jurij Gagarin.
V šestdesetih letih od začetka poletov ljudi v vesolje je tako statistično v vesoljska prostranstva povprečno odletelo po deset ljudi na leto. Sprva jih je bilo seveda veliko manj, z leti pa je frekvenca počasi naraščala. Prvič jih je bilo v vesolju več med letoma 1965 in 1966, ko je v okviru programa Gemini vsako leto v vesolje dejansko potovalo deset astronavtov, tej številki pa so se zelo približali tudi s programom Apollo. Pozneje, ko so na sceno prišli shuttli, so število še presegli, saj je pri samo enem poletu sodelovalo v povprečju najmanj šest astronavtov.
1961.
leta je med zvezde poletel prvi človek.
Z začetkom komercialnih poletov, med katerimi so tako suborbitalni kot orbitalni, ki so letos doživeli pravi razcvet, se bo povečalo tudi število ljudi, ki bodo vsako leto poleteli v vesolje. Čeprav se zdi, da je tovrstni turizem dobil krila šele letos, pa so bili letošnji poleti deležni zgolj večje medijske pozornosti. Prvi turist se je v vesolje namreč odpravil že leta 2001.
Trem Američanom se bo na krovu pridružil astronavt iz Evropske vesoljske agencije.
Na krov ga je sprejela posadka ruskega sojuza, za izkušnjo pa je Američan Dennis Tito globoko segel v žep. Za osem dni, ki jih je preživel v vesolju, je namreč odštel 17 milijonov evrov. Sojuz je nato v vesolje popeljal še sedem turistov, decembra pa naj bi svojo priložnost dobil še osmi, japonski milijarder Jusaku Maezava.
