Neizmerna hvaležnost in solze sreče: štiriletni deček 90 ur pod ruševinami

Kljub temu da je od uničujočih potresov, ki so dele Turčije in Sirije zravnali s tlemi, minilo že štiri dni, so reševalci še včeraj izpod ruševin potegnili mnogo preživelih, njihove zgodbe pa primerjajo s čudežem. Med tistimi, ki so v tesnih prostorih pod in med porušenimi zidovi stavb ostali živi 90 ur in več, je komaj štiriletni sirski deček Muhammed Ahmed.

Zaradi dehidracije in lakote je skoraj umrl reševalcem na očeh, saj jim ga je uspelo doseči, ne pa tudi izvleči na varno. Reševalci so ga pri življenju poskušali ohraniti tako, da so mu skozi ozko odprtino prinašali vodo v zamašku plastenke. Malček, ki je zadnje dni prestal trpljenje, ki si ga lahko predstavljajo le redki, je bil kapljic tekočine tako hvaležen, da se je ob vsakem požirku nasmehnil reševalcem, ki so ga na koncu le izvlekli na varno.

Ko so ga našli, je od sreče zajokal tudi 17-letni Turek Adnan Muhammet Korkut. »Čakal sem vas in res ste prišli. Iz srca vam hvala,« je bil hvaležen najstnik, ki je preživel tudi tako, da je pil lasten urin in moč iskal v veri. Povsem onemoglega so reševalci v Turčiji po več dneh našli tudi študenta Kerema Cetina, ki pa jim je dejal, da lahko še malo počaka, ter jih prosil, naj najprej na varno spravijo njegovo mačko. Kerem je oranžno kosmatinko Jagodo, ki je bila v času potresa na srečo tik ob njem, poskušal zaščititi tako, da jo je ovil v odejo, ki je ni hotela izpustiti in reševalci so jo morali na silo potegniti izpod ruševin. Zvesta žival se je umirila šele, ko je videla, da ji bo na varno kmalu sledil tudi Kerem.

A vse zgodbe se žal niso končale srečno, saj število žrtev še vedno narašča in je včeraj preseglo 21.000, vedno manj je tudi možnosti, da bi po petih in več dneh še našli preživele.