ABIDOS

Najstarejša pivovarna na svetu šteje 5000 let

Verjetno je nastala v obdobju vladavine Narmerja. Pivo je bilo namenjeno obredom žrtvovanja.
Fotografija: Množična proizvodnja piva se je, kot kaže, začela v Egiptu. FOTOGRAFIJI: Reuters
Odpri galerijo
Množična proizvodnja piva se je, kot kaže, začela v Egiptu. FOTOGRAFIJI: Reuters

O pivovarni na območju starodavnega mesta Abidos so britanski arheologi ugibali že pred stoletjem, a njene lokacije niso mogli določiti. Tako tudi ne dokazati njenega obstoja. Ameriški arheologi so v sodelovanju z egiptovskimi strokovnjaki končno zadeli terno in odkrili verjetno najstarejšo pivovarno na svetu: šteje namreč kar 5000 let.

Pričakujejo, da bo odkritje pritegnilo turiste – takoj ko bo popustila pandemija, seveda.
Pričakujejo, da bo odkritje pritegnilo turiste – takoj ko bo popustila pandemija, seveda.
Približno 450 kilometrov južno od Kaira, v puščavi zahodno od Nila, so odkopali kar osem enot, velikih 20 krat 2,5 metra, v vsaki je po približno 40 lončenih posod, ki so jih stari Egipčani uporabljali za segrevanje mešanice zrn in vode za pripravo piva, pojasnjujeta vodilna pri raziskavi, Matthew Adams z Univerze v New Yorku in Deborah Vischak iz Princetona.

Pivovarna, ki je bila prostor prve množične proizvodnje piva, je lahko v enem procesu proizvedla približno 22.400 litrov pijače: ta je bila najverjetneje namenjena kraljevim obredom, ki so spremljali pogrebe in žrtvovanja. Odkritje sega v obdobje vladavine kralja Narmerja, ki naj bi živel v obdobju prve dinastije, ki se je začela okoli leta 3100 pred našim štetjem; Narmer, o čigar identiteti še vedno potekajo razprave, velja za združitelja Spodnjega ter Zgornjega Egipta ter ustanovitelja in hkrati prvega faraona prve dinastije.

Abidos je sicer arheološka meka, saj je eno najstarejših mest starodavnega Egipta: mesto je imelo nekropolo, v kateri so bili pokopani faraoni, in številne templje ter spomenike v čast Ozirisu, bogu mrtvih in pa sodniku mrtvih v podzemlju, ki ima najpomembnejšo vlogo pri končni sodbi umrlih, pojasnjujejo na Egiptovskem ministrstvu za turizem in starine, kjer srčno upajo, da bo novo odkritje takoj po pandemiji v državo pritegnilo množice obiskovalcev.



Leta 2019 so jih našteli kar trinajst milijonov, lani pa so jih pričakovali 15, a jim je novi koronavirus prekrižal načrte. Nove atrakcije za turiste pripravljajo tudi v Aleksandriji, kjer so odkrili mumije z zlatimi amuleti v jezikih: pokojni naj bi tako tudi po smrti obdržali dar govora.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije