40 KVADRATOV

Na strehi bloka zgradila zimski vrt

Etažni solastniki s tožbo zahtevajo, da ga odstrani, češ da je posegla v skupne dele stavbe.
Fotografija: Tožena trdi, da je bila odprtina z namenom izhoda v 5. etažo predpripravljena že v času gradnje objekta. Fotografija je simbolična. FOTO: Shuttertsock
Odpri galerijo
Tožena trdi, da je bila odprtina z namenom izhoda v 5. etažo predpripravljena že v času gradnje objekta. Fotografija je simbolična. FOTO: Shuttertsock

Potem ko je lastnica enega od stanovanj v večstanovanjski stavbi na svojo roko postavila zimski vrt na strehi stavbe, so etažni solastniki s tožbo zahtevali, da ga odstrani.

Zimski vrt v izmeri 40 kvadratov je zgradila v 5. etaži na delu strehe, ki sicer sodi v posamezni del v njeni lasti in je neposredno nad njenim stanovanjem. V tej enoti je bila v času gradnje objekta izdelana odprtina na streho objekta, ki je bila nato provizorično zaprta z lesenimi deskami, na spodnji strani zakrita z mavčnimi ploščami, na zgornji zunanji strani pa zavarovana z ustrezno termo- in hidroizolacijo ter pokrita s peskom.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je lastnica dolžna v roku 90 dni s strehe stavbe odstraniti zimski vrt iz kovinskih alu lamel, po strokovnih izvajalcih prek prerezane hidroizolacije zavariti pasove ter po varjenju znova razgrniti predhodno odstranjeno peščeno nasutje in površino, na kateri je stal zimski vrt, oblikovati na način, kot je oblikovana siceršnja streha objekta. Toženi etažni lastnici je prepovedalo v bodoče vznemirjati lastninsko pravico drugih lastnikov na strehi objekta s takimi ali podobnimi ravnanji. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da postavitev zimskega vrta predstavlja spremembo zunanjega videza stavbe.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek etažnih lastnikov v delu, da mora po varjenju ponovno razgrniti predhodno odstranjeno peščeno nasutje, tako da bo s strehe objekta v celoti odstranjen zimski vrt, ter površino, na kateri je stal, oblikovati, kot je oblikovana siceršnja streha objekta (peščeno nasutje). V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Revizijo je vrhovno sodišče dopustilo. FOTO: Uroš Hočevar
Revizijo je vrhovno sodišče dopustilo. FOTO: Uroš Hočevar
Zoper tako sodbo je tožena lastnica vložila predlog za dopustitev revizije in vrhovno sodišče jo je dopustilo. Vrhovni sodniki morajo odločiti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da gre pri zasteklitvi toženkinega lastniškega dela strehe za poseganje v skupne dele stavbe in je treba uporabiti zakonsko določilo glede odstotka potrebnih soglasij za poseg, ter ali je pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da elaborat iz aprila 2013 oziroma odločba Gursa iz novembra tega leta ter sporazum iz februarja 2014 ne morejo predstavljati soglasja etažnih lastnikov k zasteklitvi 5. etaže, ker v omenjenih listinah ni določno in jasno navedeno, za katera izvedbena dela in v kakšnem obsegu etažni lastniki dajejo soglasje.

Tožena namreč trdi, da je bila odprtina z namenom izhoda v 5. etažo predpripravljena že v času gradnje objekta ter da se je zasteklitev lastniškega dela strehe le časovno zamaknila. Tožena etažna lastnica se ne strinja z odločitvijo sodišč, da je z zasteklitvijo spremenila zunanji videz stavbe, češ da poseg ni viden z ulice ali tretjim osebam. Razlaga sodišča, da za tako ugotovitev zadošča, da je poseg viden s preostalega dela strehe oziroma preostalim etažnim lastnikom, je po njenem mnenju napačna in pretirano formalistična. Poleg tega pa skupni del strehe ne služi kot terasa, tako da zastekljeni del etažnim lastnikom ni viden.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas