Med Slovenci priljubljena destinacija v katastrofalnem stanju! Lokalci: »Življenje tu postaja nevzdržno« (VIDEO)
Ena izmed najlepših uval v Dalmaciji – Krknjaši na otoku Drvenik Veliki, ki jo številni Slovenci poznajo kot priljubljeno počitniško destinacijo in jo turisti imenujejo tudi Blue Lagoon oziroma Modra laguna, se duši pod težo množičnega turizma. Na alarmantne razmere so opozorili prebivalci otoka, ki so Slobodni Dalmaciji poslali javni apel in v njem opisali, kako je življenje zaradi turističnega pritiska postalo nevzdržno.
1500 obiskovalcev na dan in več kot 150 plovil
»Leta opozarjamo na problematiko zasidranih plovil, množičnega turizma, party čolnov, uničevanja obale in morskega dna,« pišejo prebivalci Drvenika Velikega. Poudarjajo, da območje spada pod omrežje Natura 2000, saj gre za zaščiteno območje, zaraščeno z morsko Neptunovo travo in školjkami leščurji, ki veljajo za »pljuča morja«.
V poletni sezoni se v uvali dnevno zadržuje več kot 150 jadrnic, katamaranov in izletniških ladij, ki s svojimi vplivi ogrožajo krhki ekosistem. Število obiskovalcev v visoki sezoni presega 1500 ljudi dnevno, kar je za tako majhno uvalo nesprejemljivo, opozarjajo domačini.
Proti legalizaciji gradnje in množičnemu turizmu
V apelu so izrazili jasno nasprotovanje:
- legalizaciji nelegalno zgrajenih objektov v zaščitenem obalnem pasu,
- postavitvi montažnih gostinskih objektov na morskem in kmetijskem zemljišču,
- nadaljevanju množičnega turizma, ki ogroža naravno dediščino.
»Obala uvale Krknjaši je naravna morska plaža, ki ni primerna za takšno obremenitev in nima ustrezne infrastrukture,« poudarjajo podpisniki.
Predlagajo okoljsko takso in omejitve
Za zaščito okolja in ohranitev naravnih virov predlagajo uvedbo ekološke takse na vsako plovilo in potnike na njem ter omejitev števila plovil in obiskovalcev, ki lahko dostopajo do uvale.
Ob tem so pripravili tudi peticijo, s katero pozivajo oblasti, naj Krknjaše razglasijo za pomembno krajinsko območje in sprejmejo ukrepe za zaščito pred nadaljnjo degradacijo. Apel zaključujejo z besedami: »Želimo ohraniti Krknjaše za prihodnje generacije, ne za množično potrošnjo.«
