Manijak iz Moskve: Ti dve evropski državi bosta prvi tarči našega jedrskega napada
Vojna v Ukrajini, kljub vsem mogočim prizadevanjem za mir, premirjem in diplomatskim akcijam, ne pojenja.
Ukrajina in ZDA bi lahko kmalu podpisali sporazum o redkih zemljah
Ukrajina pričakuje, da bo v naslednjih 24 urah z ZDA podpisala sporazum o izkoriščanju redkih zemelj na ukrajinskem ozemlju, je danes sporočil ukrajinski premier Denis Šmihal. Dodal je, da bo sporazum omogočil skupne naložbe v razvoj in obnovo Ukrajine.
Ukrajina še naprej vztraja pri ozemeljski celovitosti, medtem ko si Rusija prizadeva formalizirati nadzor nad zasedenimi ozemlji. Obenem ZDA grozijo z umikom iz pogajanj, Evropa pa se sooča z lastnimi omejitvami pri prispevanju k mirovni rešitvi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zavrača zamisel o zamrznitvi konflikta in ozemeljskih koncesijah, s čimer je jasno povedal, da pravičen mir ne vključuje nagrad za agresorja. Njegove izjave so odziv na predloge ZDA, po katerih bi Ukrajina priznala ruski nadzor nad Krimom, kar bi lahko zamrznilo konflikt na obstoječih frontnih črtah.
Najnovejša izjava Donalda Trumpa za ABC News, v kateri je dejal, da verjame, da Vladimir Putin želi končati vojno, kaže, da se želi ameriški predsednik predstaviti kot ključni mirovnik, ki bo svoj odnos s Putinom uporabil za lažjo rešitev konflikta.
V takšnem vakuumu vojaško-diplomatske (ne)odločnosti Zahoda Moskva stopnjuje verbalni pritisk.
ZDA so Kijev in Moskvo pozvale, naj pripravita konkretne predloge za končanje vojne, in opozorile, da se lahko umakne iz svoje posredniške vloge, če tega ne storita. Kremelj je v sredo potrdil, da je Putin odprt za mirovna pogajanja, a tudi, da je položaj preveč zapleten za hitro rešitev.
Moskva stopnjuje verbalni pritisk
Čeprav Zahod vse pogosteje govori o varnostnih jamstvih za Ukrajino po vojni, je dejanska vojaška pripravljenost Evrope vprašljiva. Po informacijah, ki jih je objavil britanski Times, bi Evropa tudi z največjimi napori težko zbrala 25.000 vojakov za misijo odvračanja v Ukrajini.
Največji problemi so premajhno financiranje vojske in politična nenaklonjenost velikih držav, kot so Nemčija, Italija in Španija, da pošljejo vojake. V takšnem vakuumu vojaško-diplomatske (ne)odločnosti Zahoda Moskva stopnjuje verbalni pritisk. Nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev je zagrozil, da so novejše članice Nata, zlasti Švedska in Finska, zdaj potencialni tarči jedrskih napadov, če pride do širšega konflikta. Medvedjev je v izjavi za agencijo TASS znova pokazal trdo linijo, ki krepi rusko strategijo odvračanja z ustrahovanjem.
