Ločila ju je pandemija: z napihljivim čolnom po ženo
Ljubezen ne pozna meja, dokazuje 37-letni Vietnamec, ki zadnji dve leti, odkar je udarila pandemija novega koronavirusa, vztrajno išče ženo. Nazadnje se je v obupu odpravil celo čez širno morje, in to v gumijastem čolnu, da bi s Tajske dosegel Indijo, kjer naj bi bila njegova življenjska sopotnica.
Skoraj brez zalog
Tajska mornarica je pred dnevi sredi Andamanskega morja opazila rumeno-modro plovilo, na njem pa vidno izčrpanega moškega, ki je skorajda spraznil svoje zaloge vode in živeža.
450
dni bi potreboval s takšnim tempom.
Na smrt prestrašeni 37-letnik ni znal niti besede tajskega ali angleškega jezika, pozneje, na krovu, pa so priskrbeli prevajalca, ki je lahko vzpostavil stik z ubogim Vietnamcem. Ho Huang Hung, kot mu je ime, že dolgo išče ženo, ki je menda odšla delat v Indijo, ko pa je izbruhnila pandemija in so se meje zaprle, promet pa obstal, sta menda izgubila stik.
Drugih podrobnosti o okoliščinah izgubljene ljubezni tajski mediji niso objavili, dodali so le, da so možakarja oskrbeli in da mu bodo pomagali izslediti ženo, 37-letnika pa bodo k njej usmerili po varnejši poti.
Tako je vdani možakar sicer najprej poskušal tudi sam, ko je iz Vietnama najprej poletel v Bangkok, od tam pa je hotel v Mumbaj, a ni pridobil vizuma. Zato je odromal do tajske Pattaye, kjer je kupil napihljiv čoln in zaloge hrane in vode ter odrinil na morje; prepričan je bil namreč, da bo razdaljo 2000 kilometrov premagal v nekaj dneh in da Andamansko morje ter Bengalski zaliv le nista tako zahtevna za povsem neizkušenega morjeplovca, a se je pošteno uštel.
V 18 dneh, kolikor se je trpinčil na morju, je opravil sicer občudovanja vrednih 80 kilometrov, a s takšno hitrostjo, če bi seveda imel dovolj zalog in moči, bi do cilja potreboval skupno 450 dni!
Še dobro torej, da ga je pravočasno opazila mornarica in da je 18 dni preživel nepoškodovan. Kot pojasnjuje, ga je z močmi vseskozi navdajala neizmerna ljubezen do žene.
