VATIKAN SE PRIPRAVLJA NA ZAMENJAVO

Kdo bi lahko nasledil papeža Frančiška? To so glavni kandidati ... (FOTO)

Med 138 kardinali izstopa nekaj glavnih kandidatov.
Fotografija: Kdo bo novi papež? FOTO: Alessandro Bianchi Reuters Pictures
Odpri galerijo
Kdo bo novi papež? FOTO: Alessandro Bianchi Reuters Pictures

Pogreb papeža Frančiška, ki je umrl danes, star 88 let, bo v devetih dneh, konklave za izvolitev njegovega naslednika pa v enem mesecu, so sporočili iz Vatikana. Med verniki, ki so se začeli zgrinjati na Trg sv. Petra v Rimu, kjer so še na velikonočno nedeljo videli in pozdravili papeža, vladata pretresenost, nejevera in žalost.

image_alt
Mrliški list razkril, zakaj je umrl papež Frančišek. Vatikan objavil njegovo oporoko

Papež pa nima namestnika. V primeru njegove smrti katoliška cerkev ostane brez vodstva. Čeprav posle prevzame zbor kardinalov, je njegova oblast omejena na vodenje tekočih poslov, pripravo žalnih slovesnosti in papeževega pogreba ter organizacijo volitev novega voditelja rimskokatoliške cerkve.

Tako po smrti papeža ali redkem primeru odstopa, kot smo ga videli pri Benediktu XVI., kardinali s pravico glasovanja (trenutno jih je 138 od skupno 252) izberejo novega papežaGlasujejo lahko samo kardinali, mlajši od 80 let, postopek pa vključuje več krogov glasovanja – običajno štiri dnevno – dokler eden izmed kandidatov ne dobi dvotretjinske večine.

Možni nasledniki papeža Frančiška so

Kardinal Pietro Parolin (Italija)

Kardinal Pietro Parolin FOTO: Yara Nardi Reuters
Kardinal Pietro Parolin FOTO: Yara Nardi Reuters

70-letni državni tajnik Vatikana in najvišje rangirani kardinal s pravico glasovanja. Znano je, da zagovarja zmerno politično smer. V zadnjem intervjuju je poudaril, da trajen mir ni mogoč brez pravičnosti za vse narode.

Kardinal Peter Erdö (Madžarska)

Kardinal Peter Erdo na srečanju s papežem Frančiškom FOTO: Guglielmo Mangiapane Reuters
Kardinal Peter Erdo na srečanju s papežem Frančiškom FOTO: Guglielmo Mangiapane Reuters

72-letni kardinal iz Budimpešte je znan po svojem konservativnem pristopu. Med drugim nasprotuje prejemanju obhajila za ločene in ponovno poročene katolike. Kritiziral je tudi migracijsko politiko, saj je sprejem beguncev primerjal s trgovino z ljudmi.

Kardinal Luis Antonio Tagle (Filipini)

Kardinal Luis Antonio Tagle FOTO: Š Erik De Castro/Reuters Reuters Pictures
Kardinal Luis Antonio Tagle FOTO: Š Erik De Castro/Reuters Reuters Pictures

67-letni kardinal in eden najvidnejših azijskih predstavnikov v Cerkvi. Odprt je za LGBTQ skupnost in kritičen do cerkvenega odnosa do razvezanih ter neporočenih mater. Če bi bil izbran, bi postal prvi azijski papež.

Kardinal Matteo Zuppi (Italija)

Kardinal Matteo Zuppi FOTO: Michele Lapini Reuters
Kardinal Matteo Zuppi FOTO: Michele Lapini Reuters

69-letni kardinal in predsednik italijanske škofovske konference. Šteje se za papeževega najbližjega sodelavca. Je znan podpornik dialoga z LGBTQ skupnostjo in je sodeloval pri mirovnih misijah, tudi v Ukrajini in ZDA.

Kardinal Raymond Leo Burke (ZDA)

Kardinal Raymond Leo Burke FOTO: Yara Nardi Reuters
Kardinal Raymond Leo Burke FOTO: Yara Nardi Reuters

Tradicionalist in kritik papeža Frančiška. 75-letni Burke se zavzema za strogo cerkveno doktrino in ostro nasprotuje modernim pristopom, kot je sprejemanje ločenih in ponovno poročenih parov pri obhajilu. Po njegovem mnenju politiki, ki podpirajo pravico do splava, ne bi smeli prejemati evharistije, poroča dnevnik.hr.

Vzrok smrti bo objavljen zvečer

Papež Frančišek je umrl mesec dni po odpustu iz bolnišnice, kjer se je pet tednov zdravil zaradi okužbe, ki se je razvila v obojestransko pljučnico. Po njegovi smrti je v Vatikanu nastopil 'sede vacante' – posebno obdobje, ko Sveti sedež ostane brez papeža.

Vzrok smrti papeža Frančiška bo uradno objavljen danes zvečer, so potrdili viri iz Vatikana. Prav tako naj bi bil že jutri objavljen datum papeževega pogreba.

Frančišek, ki je že dolga leta trpel za kronično pljučno boleznijo in so mu v mladosti odstranili del enega pljučnega krila, je bil 14. februarja sprejet v bolnišnico Gemelli zaradi dihalne stiske, ki se je razvila v obojestransko pljučnico. V bolnišnici je preživel 38 dni – najdaljši čas hospitalizacije v času njegovega 12-letnega pontifikata.

Vatikan že posodobil spletno stran

Vatikan je po papeževi smrti že posodobil svojo uradno spletno stran, kjer zdaj piše 'Sede Apostolica Vacante', kar pomeni, da je apostolski sedež prazen. Telo papeža Frančiška bi lahko že v sredo prenesli v baziliko svetega Petra, je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni. Kardinali, ki se sestanejo jutri, naj bi sprejeli uradno odločitev o nadaljnjih korakih, poroča index.hr.

Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa naj bi bil možni vzrok smrti možganska krvavitev, ne pa dihalne težave povezane z nedavno pljučnico, kot se je sprva domnevalo.

Zdravstvena zgodovina papeža Frančiška – ključni trenutki:

  • 1957: V mladosti je zaradi hude okužbe prestal operacijo, pri kateri so mu odstranili del desnega pljučnega krila.
  • Julij 2021: Preživel je deset dni v bolnišnici Gemelli, kjer so mu odstranili del debelega črevesa zaradi resnega zoženja.
  • Januar 2023: Operirali so mu kilo v operaciji, ki je trajala tri ure.
  • April 2023: Hospitaliziran zaradi akutnega bronhitisa.
  • Junij 2023: Ponovno operiran v trebuhu.
  • 14. februar 2025: Zaradi bronhitisa hospitaliziran.
  • 19. februar 2025: Diagnoza: obojestranska pljučnica.
  • 24. februar 2025: Laboratorijski izvidi so pokazali blago okvaro ledvic.
  • 28. februar 2025: Doživel je dihalno krizo, spremljano z bruhanjem.
  • 3. marec 2025: Dvakratna dihalna odpoved.
  • 23. marec 2025: Močno oslabljen je bil odpuščen iz bolnišnice.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije