Premirje, ki ga ni bilo: poglejte, kaj so storili ruski vojaki
Ruska vojska po preložitvi evakuacije civilistov iz dveh obleganih mest na jugovzhodu Ukrajine nadaljuje ofenzivo na Mariupol in Volnovaho, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočilo rusko obrambno ministrstvo. »Zaradi nepripravljenosti ukrajinske strani, da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja, so se ofenzivne akcije nadaljevale ob 18. uri po moskovskem času,« je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Kijev tretji krog pogajanj z Rusijo napovedal za ponedeljek
Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino bo v ponedeljek, je danes na Facebooku potrdil vodja ukrajinske delegacije David Arahamija. Podrobnosti ob tem ni navedel, ruska stran pa navedb še ni potrdila.
Strani sta se nazadnje srečali v četrtek na zahodu Belorusije, ko sta se dogovorili o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, ki naj bi omogočili varno evakuacijo ljudi. Danes pa je nato propadel dogovor o vzpostavitvi tovrstnega koridorja iz obleganih mest Mariupol in Volnovaha. Odgovornost za to, da je dogovor propadel, ruska in ukrajinska stran pripisujeta ena drugi. Moskva je medtem sporočila, da nadaljujejo ofenzivo na mesti.
Kot je dejal, ukrajinski nacionalisti med prekinitvijo ognja niso dovolili zapustiti Mariupola ali Volnovahe niti enemu civilistu. »Nacionalistične skupine držijo prebivalstvo teh mest za talce in uporabljajo civiliste kot živi ščit. Nacionalistični bataljoni so izkoristili obdobje zatišja za utrditev položajev,« je dejal.
Koridorji niso varni
Rusko obrambno ministrstvo je zjutraj odredilo začasno prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočili evakuacijo. Humanitarni koridorji naj bi bili odprti med 9. in 14. uro. Vendar so ukrajinske oblasti evakuacijo prebivalcev začasno preložile zaradi, kot so sporočile, ruskih kršitev prekinitve ognja, saj vzpostavljeni humanitarni koridorji niso varni.
Ukrajinske oblasti so ob napovedi začasne prekinitve ognja izrazile pričakovanje, da bo iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol ob Azovskem morju pred rusko agresijo zbežalo 200.000 ljudi. Bližnje mesto Volnovaha pa naj bi zapustilo 15.000 ljudi.
Odrezani prebivalci Mariupola
Napoved prekinitve ognja prihaja po tem, ko je župan Mariupola Vadim Bojčenko sporočil, da je mesto po večdnevnih napadih pod blokado ruskih sil in pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja. Po napovedi koridorja pa je župan podal čustveno izjavo, v kateri je nagovoril prebivalce mesta in jih zaradi stalnega in neusmiljenega obstreljevanja pozval k evakuaciji. »V razmerah nenehnega, neusmiljenega okupatorskega obstreljevanja ni druge izbire, kot da prebivalcem damo možnost, da varno zapustijo Mariupol,« je po poročanju britanskega BBC dejal Bojčenko. Ruske sile so med obleganjem Mariupola prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto.
Moskva je doslej v invaziji zavzela dve ključni mesti, Berdjansk in Herson na jugu Ukrajine. Zavzetje Mariupola, mesta z okoli 450.000 prebivalci ob Azovskem morju, bi lahko bila prelomnica v invaziji. Zadalo bi namreč hud udarec pomorskemu dostopu Ukrajine ter povezalo ruske enote na Krimu in separatistične in ruske vojake v Donbasu.
Bo Putin razglasil vojno stanje v Rusiji?
V preteklih dneh so se širila ugibanja, da bi Putin lahko v Rusiji razglasil vojno stanje in bi nadzor v državi prevzela vojska. Ruski predsednik je to zavrnil in dejal, da bi se za ta korak odločil le v primerih zunanje agresije.
Pri tem pa je poudaril, da obstajajo tudi druge posebne izredne razmere, ki se lahko uporabijo v primeru obsežne zunanje grožnje, vendar tudi teh ne namerava uvesti. S tem je odgovoril na strahove številnih Rusov, medtem ko so mnogi zaradi tovrstnih bojazni že zapustili državo.
Putin je tudi opozoril, da bo vsako državo, ki bi želela uvesti območje prepovedanega letenja nad Ukrajino, obravnaval kot udeleženko konflikta. Dodal je, da bi imela uvedba takšnega območja katastrofalne posledice ne le za Evropo, ampak tudi za ves svet.
V govoru je Putin še enkrat ponovil svoje pogoje za končanje ruske vojne proti Ukrajini. Kot najpomembnejšo zahtevo je navedel demilitarizacijo Ukrajine. »Jasno moramo vedeti, katero orožje je kje in pod kakšnim nadzorom,« je povedal.
