GROZLJIVO

Izpoved: bila je Arkanova sužnja, spominjala ga je na Ceco

Objavljeno 19. november 2014 19.05 | Posodobljeno 19. november 2014 17.05 | Piše: T. L.

Njen pekel je trajal leto dni, moža ni nikoli več videla. Arkan se je nad njo grozljivo izživljal in jo nato predajal še svojim podanikom.

Ceca in Arkan.

»Ni besed, ki bi opisale vso bolečino, ponižanja in strah, ki ga občutiš ob teh ljudeh. Če so to sploh ljudje. Prvi, drugi, tretji ...Vrstili so se in zadovoljevali svojo pogansko pohoto, čeprav sem komaj rodila ... Prvič so me posilili v moji hiši, bila sem brez zavesti, to so naredili pred otroki. Stara sem bila 20 let, ko se je začel moj pekel,« je za Dnevni avaz pretresljivo izpoved začela Bošnjakinja M. M. iz Bijeljine. Njene podatke hrani uredništvo.

Pravi, da so bili največje zverine rezervisti, ki so prišli iz Srbije in jim je poveljeval Željko Ražnatović Arkan. »Živela sem s taščo, z možem in dvema otrokoma. V začetku aprila 1992 so v hišo vstopili 'arkanovci'. Moža so udarili, da je izgubil zavest, nato so udarili še mene. Zbudila sem se popolnoma gola in oblita s krvjo. Ležala sem nemočna, pretepena, posiljena, izmučena, ponižana in onečaščena,« pripoveduje M. M.

To pa še ni bilo konec. »V tem trenutku sem mislila, da je to najhuje, kar se mi je lahko zgodilo, in nisem niti slutila, kakšen pekel me še čaka. Dneve so se izmenjavali na meni, dokler nisem padla v nezavest. Moža nisem več videla. Šest mesecev so me vozili k Arkanu, bila sem njegova sužnja. Nenehno je ponavljal: 'Ista si kot ona.' (Mislil je na Svetlano Ražnatović Ceco) Izživljal se je na meni, dokler se ne bi zgrudila, potem pa me je prepuščal drugim. Nekega dne mi je izpulil vse lase. Roke je ovil v lase in vlekel, dokler nisem ostala plešasta. Z bajonetom mi je razsekal dojko,« je za Avaz povedala M. M.

Vozili so jo tudi na bojišče, kjer so jo dajali vojakom, da so jo posiljevali in počeli stvari, ki si jih je težko zamisliti. »Pretepali so me in me rezali po telesu. Povsod imam brazgotine, na meni in po genitalijah so ugašali ogorke ... Želim to pozabiti, pa ne morem. Brazgotine na vratu, rokah in drugod po telesu me vsak dan spominjajo na to.« 

Pekel M. M. je trajal do aprila 1993, ko jo je rešil sosed, Srb, ki je bil prijatelj njene družine in jo je odkupil za tedanjih 5600 mark. »Odšla sem v Tuzlo, kjer so me namestili v begunsko taborišče. Pri 21 letih sem bila popolnoma sivolasa, uničena, še posebej po tem, ko mi je zdravnik dejal, da sem noseča. Nisem želela roditi tega otroka, nisem mogla,« je skozi solze ihtela nesrečnica. Danes je stoodstotna invalidka, nima službe, v vojni pa je izgubila 39 članov družine. Poleg tega je že trikrat poskušala narediti samomor. 

Deli s prijatelji