Grenlandija z leve na desno, a to za Trumpa ne pomeni nič
Na torkovih parlamentarnih volitvah na Grenlandiji je presenetljivo zmagala desnosredinska opozicijska stranka Demokratov (Demokraatit), ki je osvojila 29,9 odstotka glasov, kažejo včeraj objavljeni uradni izidi. Ob tem se je močno okrepila podpora nacionalistični stranki Naleraq, ki je osvojila 24,5 odstotka glasov. V primerjavi z volitvami leta 2021 so Demokrati svojo podporo več kot potrojili.
Stranki odhajajoče levosredinske koalicije, Skupnost ljudi (Inuit Ataqatigiit) premierja Muteja Egedeja in stranka Siumut, ki sta imeli doslej v 31-članskem parlamentu skupaj 22 sedežev, sta na tretjem in četrtem mestu doživeli poraz. Prva je osvojila dobrih 21 odstotkov glasov, druga pa nekaj manj kot 15.
Volitve so bile v središču pozornosti svetovne javnosti zaradi ameriških ozemeljskih teženj.
Vse štiri stranke podpirajo neodvisnost Grenlandije od Danske, vendar se njihova stališča razlikujejo glede časovnice, kako hitro to doseči. Demokrati osamosvojitev postavljajo za dolgoročni cilj, medtem ko se Naleraq zavzema za takojšnjo neodvisnost nekdanje danske kolonije in za tesnejše vezi z ZDA.
Vprašanje neodvisnosti je bilo v središču volilne kampanje, večje pozornosti kot običajno pa so tokratne volitve deležne zlasti zaradi izraženih teženj predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu nadzora nad otokom, bogatem z naravnimi viri. Priključitvi ZDA nasprotujejo vse stranke kot tudi velika večina od približno 57.000 prebivalcev Grenlandije.
