Evropi grozi nova jedrska katastrofa

»Kar je bilo nekoč nepredstavljivo, torej vojaške aktivnosti v bližini jedrskih objektov, je danes vsakdanja realnost.« S temi besedami je direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi pred dnevi le še podkrepil zlovešča opozorila ukrajinskega ministra za energijo Germana Galuščenka glede jedrske varnosti.
»Ukrajina je na robu jedrske katastrofe,« je bil jasen minister. Razlog za to pa so številni ruski napadi na jedrske elektrarne in kritično infrastrukturo, zaradi katerih se je Ukrajina v zadnjih treh letih, kolikor že traja ruska invazija na to državo, že večkrat znašla »le korak« od katastrofe v obsegu Černobila (eksplozija jedrskega reaktorja 26. aprila 1986) in Fukušime (taljenje sredice reaktorjev po močnem potresu in cunamiju 11. marca 2011).

»Rusija sistematično napada transformatorske postaje, ki reaktorjem zagotavljajo rezervno hlajenje. Ko te postaje odpovejo, reaktorji preidejo v način zasilne zaustavitve, hlajenje pa je odvisno izključno od dizelskih generatorjev. To pa je izjemno tvegano, saj lahko ti sistemi odpovejo. Potem ostane edino upanje dizelski generator, ki lahko odpove – in takrat smo pred jedrsko katastrofo,« je po svetovnem energetskem vrhu v Londonu po poročanju The Telegrapha dejal Galuščenko. Ukrajina trenutno upravlja tri glavne jedrske elektrarne, medtem ko je največja v Evropi, tista v Zaporožju, pod rusko okupacijo. Vse lokacije, vključno s skladišči jedrskih odpadkov, so bile večkrat napadene z brezpilotnimi letali in topništvom. Ruski dron je nazadnje februarja letos zadel ščit nad uničenim četrtim reaktorjem jedrske elektrarne v Černobilu.
26. APRILA 1986
se je zgodila nesreča v Černobilu.
V primeru nove jedrske katastrofe bi bile po simulacijah, ki jih je opravil Galuščenko z ekipo, poleg Ukrajine najbolj prizadete Turčija, Romunija, Bolgarija, Rusija in države Srednje Evrope. »Takšna nesreča bi lahko ustavila jedrsko renesanso v Evropi. Za vedno. To ne bi bila le tragedija za Ukrajino, ampak udarec za celotno celino,« ob vsem skupaj še opozarja Galuščenko.