NEMČIJA
Kdo bo nasledil Merklovo? Izidi so tesni
Socialdemokrati krepijo prednost pred konservativno unijo.
Odpri galerijo
Obeta se velika volilna udeležba. FOTO: Annegret Hilse, Reuters
V Nemčiji je danes okoli 60 milijonov volivcev izbiralo člane zveznega parlamenta. Glede na rezultate vzporednih volitev sta SPD in CDU/CSU tesno skupaj, vendar pa za zdaj kaže, da socialdemokrati krepijo prednost pred konservativno unijo. Med strankama sicer vzporedne volitve osrednjih televizij ZDF in ARD napovedujejo okoli odstotno točko razlike. Začasne uradne rezultate bodo predvidoma objavili po polnoči.
Glede na posodobljene vzporedne volitve so socialdemokrati osvojili od 25,7 do 26 odstotkov glasov, kar je okoli pet odstotnih točk kot leta 2017. S tem bi prvič po letu 2002 socialdemokrati lahko osvojili več parlamentarnih sedežev kot konservativna unija.
Tako ZDF kot ARD napovedujeta uniji CDU/CSU 24,5-odstotno podporo, s čimer bi konservativci dosegli najslabši rezultat od leta 1949. Na zadnjih volitvah leta 2017 so osvojili 32,9 odstotka glasov.
Na tretjem mestu sledijo Zeleni, ki naj bi osvojili od 13,9 do 14,3 odstotka glasov. Pomembnejšo vlogo v koalicijskih pogajanjih pa bodo verjetno igrali še liberalci FDP, ki naj bi jih podprlo od 11,5 do 11,7 odstotka volivcev.
Doslej največja opozicijska stranka, skrajna Alternativa za Nemčijo (AfD) naj bi osvojila 10,5 odstotka glasov. V parlament je verjetno uspelo priti še Levici, ki naj bi dobila pet odstotkov glasov, kar je tudi volilni prag.
Glede na prve izračune televizije ZDF so sedaj možne tri koalicije. Možen je obstanek velike koalicije CDU/CSU in SPD, kar obe stranki zavračata. Nemčija pa bi lahko imela tudi koalicijo treh strank, v kateri bi bili Zeleni in liberalci, ena možnost je pod vodstvom unije, druga pa pod vodstvom SPD.
Ankete so največ možnosti za zmago napovedovale socialdemokrati s kanclerskim kandidatom, dosedanjim finančnim ministrom Olafom Scholzem, konservativni uniji CDU/CSU s kanclerskim kandidatom Arminom Laschetom se je obetalo drugo mesto.
Laschet je v prvem odzivu po volitvah napovedal, da bo Nemčija prvič v svoji zgodovini imela koalicijo iz treh strank. »Mi kot unija smo dobili od volivcev jasno nalogo. Glas za unijo je glas proti levo usmerjeni vladi. Zato bomo naredili vse, da oblikujemo vlado pod vodstvom unije,« je napovedal kanclerski kandidat CDU/CSU.
»To bo dolg volilni večer, to je gotovo,« je dejal kanclerski kandidat. »Ampak še nekaj je gotovo. Da so številne državljanke in državljani obkrožili SPD, ker si želijo menjave v vladi. In ker si želijo, da je prihodnji kancler te države Olaf Scholz,« je poudaril.
Je pa opozoril, da se bodo na delo podali šele, ko bodo znani končni rezultati, poroča tednik Spiegel na svoji spletni strani.
Na nekaterih voliščih v Berlinu je sicer prišlo do težav z glasovnicami. Dobili so namreč napačne glasovnice, zato so jih začasno zaprli, oddane glasove pa razglasili za neveljavne.
V zvezni deželi z največ prebivalci, Severnem Porenju - Vestfaliji, se je do poldneva volitev udeležilo 45 odstotkov upravičencev, medtem ko jih je pred štirimi leti do te ure na volišča prišlo le 40 odstotkov, je sporočilo deželno notranje ministrstvo.
Po poročanju televizije ZDF je udeležba večja kot na zadnjih volitvah tudi v Münchnu in Nürnbergu na Bavarskem.
Številke o udeležbi ne vključujejo glasov po pošti. Teh je bilo letos rekordno, saj se je za glasovanje po pošti odločili 40 odstotkov volivcev, med njimi odhajajoča kanclerka Angela Merkel, ki na tokratnih volitvah ne kandidira.
Glede na posodobljene vzporedne volitve so socialdemokrati osvojili od 25,7 do 26 odstotkov glasov, kar je okoli pet odstotnih točk kot leta 2017. S tem bi prvič po letu 2002 socialdemokrati lahko osvojili več parlamentarnih sedežev kot konservativna unija.
Tako ZDF kot ARD napovedujeta uniji CDU/CSU 24,5-odstotno podporo, s čimer bi konservativci dosegli najslabši rezultat od leta 1949. Na zadnjih volitvah leta 2017 so osvojili 32,9 odstotka glasov.
Na tretjem mestu sledijo Zeleni, ki naj bi osvojili od 13,9 do 14,3 odstotka glasov. Pomembnejšo vlogo v koalicijskih pogajanjih pa bodo verjetno igrali še liberalci FDP, ki naj bi jih podprlo od 11,5 do 11,7 odstotka volivcev.
Doslej največja opozicijska stranka, skrajna Alternativa za Nemčijo (AfD) naj bi osvojila 10,5 odstotka glasov. V parlament je verjetno uspelo priti še Levici, ki naj bi dobila pet odstotkov glasov, kar je tudi volilni prag.
Glede na prve izračune televizije ZDF so sedaj možne tri koalicije. Možen je obstanek velike koalicije CDU/CSU in SPD, kar obe stranki zavračata. Nemčija pa bi lahko imela tudi koalicijo treh strank, v kateri bi bili Zeleni in liberalci, ena možnost je pod vodstvom unije, druga pa pod vodstvom SPD.
Ankete so največ možnosti za zmago napovedovale socialdemokrati s kanclerskim kandidatom, dosedanjim finančnim ministrom Olafom Scholzem, konservativni uniji CDU/CSU s kanclerskim kandidatom Arminom Laschetom se je obetalo drugo mesto.
Laschet napovedal oblikovanje koalicije
Laschet je danes kljub negotovem rezultatu na parlamentarnih volitvah v Nemčiji napovedal poskus oblikovanja koalicije. Priznal je tudi, da ni zadovoljen z rezultati volitev.Laschet je v prvem odzivu po volitvah napovedal, da bo Nemčija prvič v svoji zgodovini imela koalicijo iz treh strank. »Mi kot unija smo dobili od volivcev jasno nalogo. Glas za unijo je glas proti levo usmerjeni vladi. Zato bomo naredili vse, da oblikujemo vlado pod vodstvom unije,« je napovedal kanclerski kandidat CDU/CSU.
Scholz se vidi kot kancler
Scholz se vidi kot prihodnji kancler Nemčije. V prvem odzivu po današnjih parlamentarnih volitvah je rezultat SPD označil za velik uspeh, saj si volivci po njegovem mnenju želijo, da pride do menjave v vladi.»To bo dolg volilni večer, to je gotovo,« je dejal kanclerski kandidat. »Ampak še nekaj je gotovo. Da so številne državljanke in državljani obkrožili SPD, ker si želijo menjave v vladi. In ker si želijo, da je prihodnji kancler te države Olaf Scholz,« je poudaril.
Je pa opozoril, da se bodo na delo podali šele, ko bodo znani končni rezultati, poroča tednik Spiegel na svoji spletni strani.
Velika volilna udeležba
Na današnjih parlamentarnih volitvah v Nemčiji kaže na veliko volilno udeležbo. Ponekod, na primer v Berlinu, so ljudje v dolgih vrstah čakali, da bi oddali svoj glas. Volišča so tako celo pustili odprta tudi po 18. uri, da so lahko glasovali vsi, ki so čakali.Na nekaterih voliščih v Berlinu je sicer prišlo do težav z glasovnicami. Dobili so namreč napačne glasovnice, zato so jih začasno zaprli, oddane glasove pa razglasili za neveljavne.
V zvezni deželi z največ prebivalci, Severnem Porenju - Vestfaliji, se je do poldneva volitev udeležilo 45 odstotkov upravičencev, medtem ko jih je pred štirimi leti do te ure na volišča prišlo le 40 odstotkov, je sporočilo deželno notranje ministrstvo.
Po poročanju televizije ZDF je udeležba večja kot na zadnjih volitvah tudi v Münchnu in Nürnbergu na Bavarskem.
Številke o udeležbi ne vključujejo glasov po pošti. Teh je bilo letos rekordno, saj se je za glasovanje po pošti odločili 40 odstotkov volivcev, med njimi odhajajoča kanclerka Angela Merkel, ki na tokratnih volitvah ne kandidira.
