'PODIVJANA' RAKETA

Da ne boste presenečeni, če vam pade na vrt: proti Zemlji drvi nenadzorovano

Verjetno bo raketa padla nekam v ocean, a nihče res ne ve, kam bo padla.
Fotografija: Nihče ne ve, kam bo padla raketa. FOTO: 3dsculptor Getty Images/Istockphoto
Odpri galerijo
Nihče ne ve, kam bo padla raketa. FOTO: 3dsculptor Getty Images/Istockphoto

Kitajska je prejšnji teden s pomočjo rakete Dolgi pohod 5B izstrelila prvega od treh modulov svoje vesoljske postaje CSS. Raketa naj bi se konec tedna spustila na Zemljo, a nihče ne ve, kje, saj nenadzorovana drvi proti našemu planetu. Potem ko se je ločila od modula, je začela krožiti okoli Zemlje po nepravi poti in počasi začela izgubljati višino, kar onemogoča kakršno koli predvidevanje o mestu vstopa v atmosfero, s tem pa je tudi nemogoče predvideti, kam bo padla. Možno je tudi, da bo ob vstopu v atmosfero razpadla in bodo od nje ostale le razbitine.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je sporočil, da kitajske rakete ne bodo uničili, je pa bil kritičen do Kitajske, ki je izgubila nadzor nad raketo. Namignil je, da izstrelitev kitajske rakete premalo natančna. Po zadnjih ocenah naj bi se raketa na Zemljo vrnila 8. ali 9. maja. Izrazil je upanje, da bo padla nekam, kjer ne bo naredila veliko škode, kot je na primer ocean.

Sledenje raketi:

 
Raketo so izstrelili 29. aprila letos. FOTO: China Daily, Reuters
Raketo so izstrelili 29. aprila letos. FOTO: China Daily, Reuters
Če bo raketa, ki je dolga približno 30 metrov, ostala v enem kosu, je največja verjetnost, da bo padla nekam v katerega izmed oceanov, saj voda obsega 70 odstotkov površine našega planeta.
 
Tokrat ni prvič, da je Kitajska izgubila nadzor nad svojim vesoljskim plovilom ob vračanju na Zemljo. Aprila 2018 je vesoljski laboratorij Tiangong-1 ob prehajanju skozi atmosfero razpadel, in to dve leti zatem, ko je nehal delovati.
 
Čeprav naj tokrat ne bi bilo veliko nevarnosti za ljudi, pa je nenadzorovano približevanje rakete Zemlji ponovno sprožilo debate o smeteh v vesolju, njihovem nenadzorovanem vstopu v Zemljino atmosfero in o tem, kaj bi morali storiti. Največja 'smet' (ostanek različnih satelitov, raket in drugih objektov, ki jih je človeštvo poslalo v vesolje), ki je nenadzorovano padla na Zemljo, je bila leta 1979 Nasina vesoljska postaja Skylab. V vesolju naj bi bilo po nekaterih ocenah že 9000 ton takšnih smeti.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije