ČREDNA IMUNOST

Covid kot prehlad: množične odpornosti še dolgo ne bomo dosegli

Vse več je dokazov, da so protitelesa za koronavirus le kratkotrajna.
Fotografija: Virusi so na pohodu. FOTO: Gettyimages
Odpri galerijo
Virusi so na pohodu. FOTO: Gettyimages

Vse več raziskav potrjuje bojazni znanstvenikov, da bomo težko dosegli čredno imunost proti koronavirusu. Ena zadnjih študij je pokazala, da se je od sprostitve ukrepov po spomladanskem valu raven protiteles pri ljudeh zmanjšala za 26 odstotkov.

To je močan udarec za celotno populacijo, ki se nadeja, da bo sčasoma vendarle postala imuna proti covidu 19. A kot je pokazala že nedavna raziskava na Kitajskem, so protitelesa, ki jih ima v sebi tisti, ki preboli koronavirus, zelo šibka in svojo funkcijo dejansko opravljajo le kakšen mesec po ozdravitvi.

Preberite tudi: Skrb vzbujajoče: imunost na koronavirus je kratkotrajna

Na množično prekuženost in odpornost prebivalstva so zlasti računali znanstveniki, ki so menili, da je to boljša rešitev kot ustavitev vseh dejavnosti. A zanjo bi moralo protitelesa razviti 50 do 60 % prebivalstva, le tedaj virus ne bi imel več prave moči pri širjenju.

​Raziskava iz Velike Britanije zdaj kaže, da se dogaja ravno nasprotno. Tudi tisti, ki so virus že preboleli, imajo vse več možnosti, da znova zbolijo. Inštitut Imperial College London je proučil 365.000 primerov, ki so se testirali med junijem in septembrom. Ugotovitve kažejo, da je v času, ko so se ukrepi sprostili, 6 % ljudi imelo v sebi protitelesa. A ob začetku drugega vala epidemije, se je ta delež zmanjšal na 4,4 odstotka. Profesorica Helen Ward zato pravi, da je množična imunost pravzaprav nedosegljiva. »Če je dejansko možnost, da je 95 od 100 ljudi še vedno potencialno izpostavljeno okužbi, smo dejansko zelo daleč od tega, da bi populacija razvija odpornost proti virusu.«



Te ugotovitve so tudi velik udarec za zagovornike deklaracije Great Barrington Declaration, ki je sicer dvignila veliko prahu, saj so v njej znanstveniki predlagali, da bi ranljive skupine zaščitili pred virusom, medtem ko bi mlade in zdrave ljudi virusu izpostavili in tako dosegli splošno odpornost.

Kot bi zboleli za prehladom

Raziskovalci so ugotovili, da so protitelesa proti koronavirusu v telesu kratkotrajna. FOTO: Andreas Gebert/Reuters
Raziskovalci so ugotovili, da so protitelesa proti koronavirusu v telesu kratkotrajna. FOTO: Andreas Gebert/Reuters
A če se protitelesa tako kratkotrajna, to dejansko ne bi prineslo nobenega učinka. Najvišjo raven protiteles v človeku so sicer zabeležili tri do štiri tedne po pojavu simptomov, nato pa so ti močno upadli. Možnost ponovne okužbe s koronavirusom naj bi bila zato tolikšna, kot je možnost, da znova zbolimo za prehladom. »Sezonski koronavirusi se pojavljajo vsako zimo, ljudje pa se po 6 do 12 mesecih znova okužijo. Glede na odziv telesa po okužbi sumimo da je ponovna okužba s koronavirusom podobno okužbam s sezonskimi virusi,« je dejala infektologinja Wendy Barclay.

Potrjenih primerov ponovne okužbe je sicer za zdaj bolj malo, veliko stvari je še vedno zelo nejasnih, opozarjajo raziskovalci. Ni jasno denimo, kako dolgo protitelesa v organizmu vztrajajo po drugi okužbi. Zato so tudi zelo previdni pri napovedih, kako dolgo bi dejansko zaleglo cepivo. »Pomembno je zlasti to, da se ljudje zavedajo, da se lahko znova okužijo, četudi so koronavirus že preboleli.«
 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas