ZELO NEVARNO
Z elektrošokom lahko omami celo konja
V Amazonki našli najmočnejšo električno jeguljo. Ta vrsta ribe je navdihnila nastanek baterije.
Odpri galerijo
Električna jegulja Electrophorus voltai je najmočnejša doslej.
DNK-raziskave so razkrile dve povsem novi vrsti električnih jegulj v porečju Amazonke v Braziliji, tudi tako, ki je sposobna povzročiti elektrošok: Electrophorus voltai lahko udari s kar 860 volti. Odkritje je dokaz izjemne raznolikosti v amazonskem deževnem gozdu – marsikaj je znanosti še vedno neznanka – in obenem ilustrira, zakaj je tako pomembno ubraniti habitat pred tveganjem, ki ga prinaša krčenje gozda, pravijo raziskovalci.
»Kljub vplivu, ki ga ima človek na amazonski deževni gozd v zadnjih petdesetih letih, lahko še vedno odkrivamo velike ribe, kakršni sta dve novoodkriti vrsti električnih jegulj,« je povedal glavni raziskovalec Carlos David de Santana, zoolog, ki sodeluje z muzejem naravne zgodovine Smithsonian. In še, da njihova raziskava »namiguje, da je v amazonskem deževnem gozdu še veliko vrst, ki čakajo, da jih kdo odkrije, mnoge lahko skrivajo v sebi zdravilo zoper bolezni ali navdihnejo tehnološke inovacije«.
Električna jegulja je zeleno rjava riba s široko topo glavo, v dolžino zraste do dveh metrov in je težka tudi do 45 kilogramov. Organi, ki proizvajajo elektriko, so v njenem dolgem repu, ki meri več kot tri četrtine celotne telesne dolžine: lahko ustvari električni sunek, ki bi omamil celo konja. Prav električne jegulje so spodbudile razvoj prve električne baterije pa tudi zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.
No, stoletja je veljalo, da v tem delu Amazonke obstaja ena sama vrsta električne jegulje; De Santana je z ekipo sklenil preveriti to teorijo, in sicer v sklopu projekta, s pomočjo katerega bi bolje spoznali električne jegulje ter obenem popisali živalske vrste na tistem območju. Sprva niso našli veliko vidnih razlik med bitji na različnih delih porečja Amazonke, na podlagi česar so sklepali, da gre zares samo za eno vrsto. A dodatne analize, vključno z DNK-analizo kar 107 vzorcev, ki so jih zbrali, so stoletno predvidevanje postavile na glavo in razkrile tri vrste: doslej znano Electrophorus electricus in novi dve Electrophorus voltai ter Electrophorus varii. Raziskava pa je razkrila še en osupljiv rezultat: E. voltai lahko ustvari silovit električni sunek, kar 860 voltov, kar je precej več od doslej najmočnejšega zabeleženega (650 voltov) – zaradi tega je »najmočnejši poznan bioelektrični generator«.
Raziskovalci domnevajo, da so se tri vrste razvile iz skupnega prednika. Imajo jasno določen habitat, vsaka od treh vrst živi na svojem območju, pravijo raziskovalci, ki prav s tem pojasnjujejo silovito moč električne jegulje Electrophorus voltai: to naj bi bila prilagoditev na življenje v visokogorskih vodah, kjer je prevodnost zmanjšana. Različne vrste jegulj so se razvile različno tudi zaradi okolja, v katerem živijo. Električne svojo moč uporabijo v različne namene, denimo za samoobrambo, tudi navigacijo in seveda lov.
860 voltov je moč novoodkrite električne jegulje.
»Kljub vplivu, ki ga ima človek na amazonski deževni gozd v zadnjih petdesetih letih, lahko še vedno odkrivamo velike ribe, kakršni sta dve novoodkriti vrsti električnih jegulj,« je povedal glavni raziskovalec Carlos David de Santana, zoolog, ki sodeluje z muzejem naravne zgodovine Smithsonian. In še, da njihova raziskava »namiguje, da je v amazonskem deževnem gozdu še veliko vrst, ki čakajo, da jih kdo odkrije, mnoge lahko skrivajo v sebi zdravilo zoper bolezni ali navdihnejo tehnološke inovacije«.
Električna jegulja je zeleno rjava riba s široko topo glavo, v dolžino zraste do dveh metrov in je težka tudi do 45 kilogramov. Organi, ki proizvajajo elektriko, so v njenem dolgem repu, ki meri več kot tri četrtine celotne telesne dolžine: lahko ustvari električni sunek, ki bi omamil celo konja. Prav električne jegulje so spodbudile razvoj prve električne baterije pa tudi zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.
No, stoletja je veljalo, da v tem delu Amazonke obstaja ena sama vrsta električne jegulje; De Santana je z ekipo sklenil preveriti to teorijo, in sicer v sklopu projekta, s pomočjo katerega bi bolje spoznali električne jegulje ter obenem popisali živalske vrste na tistem območju. Sprva niso našli veliko vidnih razlik med bitji na različnih delih porečja Amazonke, na podlagi česar so sklepali, da gre zares samo za eno vrsto. A dodatne analize, vključno z DNK-analizo kar 107 vzorcev, ki so jih zbrali, so stoletno predvidevanje postavile na glavo in razkrile tri vrste: doslej znano Electrophorus electricus in novi dve Electrophorus voltai ter Electrophorus varii. Raziskava pa je razkrila še en osupljiv rezultat: E. voltai lahko ustvari silovit električni sunek, kar 860 voltov, kar je precej več od doslej najmočnejšega zabeleženega (650 voltov) – zaradi tega je »najmočnejši poznan bioelektrični generator«.
Do zdaj je veljalo, da obstaja le ena vrsta. FOTO: Guliver/Getty Images
Raziskovalci domnevajo, da so se tri vrste razvile iz skupnega prednika. Imajo jasno določen habitat, vsaka od treh vrst živi na svojem območju, pravijo raziskovalci, ki prav s tem pojasnjujejo silovito moč električne jegulje Electrophorus voltai: to naj bi bila prilagoditev na življenje v visokogorskih vodah, kjer je prevodnost zmanjšana. Različne vrste jegulj so se razvile različno tudi zaradi okolja, v katerem živijo. Električne svojo moč uporabijo v različne namene, denimo za samoobrambo, tudi navigacijo in seveda lov.
