NAPETOSTI

Tonin: Sprejmite samozaščitne ukrepe, vsi smo na listi Hrvaške

Objavljeno 10. april 2019 15.03 | Posodobljeno 10. april 2019 16.00 | Piše: Ma. M., T. V.

Bruselj afere ne komentira.

Matej Tonin je predsednik komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. FOTO: posnetek zaslona
LJUBLJANA – Od sredinih jutranjih ur so o aferi prisluškovanja Sloveniji v zadevi arbitraža in pritiskih na televizijo Pop TV razpravljali na parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Po razpravi pa so se odločili, da odidejo še na slovensko obveščevalno agencijo (Sova), da pregledajo dokaze. 
Žan Mahnič, poslanki Jerca Korče in Monika Gregorčič ter Matej Tonin – delegacija, ki je odšla na Sovo.

Po obisku Sove so ugotovili, da je ta korektno opravila delo v zvezi s Hrvaško glede arbitraže. »Pri arbitraži je šlo za velike vložke in pomembne stvari pri obeh državah. Od vsega začetka je jasno, da argumenti niso bili na strani Hrvaške, in ta si je od vsega začetka prizadevala, da bi kompromitirala arbitražo in jo na neki način onemogočila,« je dejal predsednik omenjene komisije Matej Tonin.

 
​Prisluhi sosedov nas ne bi smeli presenetiti

Glede na odnose s Hrvaško in pomembnost arbitraže je še dejal, da hrvaško prisluškovanje ne bi smelo nikogar v Sloveniji presenetiti. »Mi smo pogledali, kako je Sova pripravila ljudi, ki so se ukvarjali z arbitražo. Sova je svojo delo opravila dobro. Žal pa lahko ugotovimo, da ministrstvo za zunanje zadeve številnih predlogov Sove ni sprejelo. Prav tako številnih ukrepov komisije ne,« je še dejal.  

»Tja smo odšli pogledat dokazna gradiva v zvezi z delovanjem gospoda Tolja in ostalih dejavnosti hrvaške protiobveščevalne službe,« je še dejal Tonin. 

»Odločili smo se, da nadaljujemo preiskavo. Zakaj Simona Drenik, ki je bila vključena v arbitražo in brifirana, kako se samozaščiti, ni upoštevala protizaščitnih ukrepov? Zakaj MZZ ni sprejel predlogov Sove? Možnosti sta dve: ali je šlo za malomarno delo ali pa, če bi se izkazalo, da bi koga od teh ljudi, ki so delali v naši skupini, pridobila hrvaška Sova, potem je to zadnje opozorilo za našo državo, da spremni protiobveščevalne ukrepe.«
 

Pazite, politiki, mnenjski voditelji, novinarji smo na listi

Razkril je tudi, da je bila 14. decembra 2016 komisija obveščena, da je prisluhe med Drenikovo in Sekolcem naredila hrvaška Sova. »To si štejem v dobro, da ta informacija v teh letih ni 'procurila'. Takrat smo bili tudi seznanjeni, da je hrvaška Sova na različne načine poskušala zakriti sledi.«
 
Dodal je, da je Hrvaška poskušala lansirati, da je prisluhe zakrivila CIA. Hkrati je poskušala lansirati informacije, da je prisluhe zakrivila nemška obveščevalna agencija. 
 
»Treba je vedeti, da smo večinoma vsi politiki, mnenjski voditelji ter novinarji na listi hrvaške obveščevalne službe za prisluhe. Zato bi bilo dobro, da se samozaščitimo. Če nekdo kliče v Bruselj, lahko ta signal potuje zaradi cenovne politike iz Hrvaške, preko Madžarske v Bruselj. In tu obstaja velika verjetnost, da so informacije prestrežene in na voljo hrvaški obveščevalni službi.«

 
Ne gre jim verjeti na besedo

»Hrvaški vladi se ne more verjeti na besedo. Kar nam mora biti v poduk, pri hrvaški vladi štejejo samo dejanja. Bila je napaka, da smo Hrvaško spustili v EU, še preden je bil rešen mejni spor.«




Razprava pri komisiji za nadzor obveščevalnih služb je bila sicer žgoča, je nakazal Matjaž Nemec (SD), ki je vmes zapustil sejo, da se je lahko udeležil seje odbora državnega zbora za zunanjo politiko, katerega predsednik je. Pri tem pa je novinarjem namignil, da prisluhi iz afere, ki jih obravnavajo »črno na belem«, nakazujejo, kateri so centri moči na Hrvaškem. »Na podlagi slišanega – več pa o tem ne smem povedati – lahko zatrdim, da na Hrvaškem ni politika tista, ki vodi politike, ampak nekdo drugi v ozadju. In to je iz teh prisluhov jasno razvidno. Torej niso ministri tisti, ki vodijo igro na Hrvaškem,« je dejal Nemec na vprašanje, kako komentira odziv hrvaške vlade, da informacije o prisluškovanju in poskusih vplivanja na Pop TV ne držijo.

Kdo konkretno pa naj bi potem »vodil hrvaško politiko«, Nemec ni hotel povedati: »Ne morem komentirati, je pa to razvidno iz zapiskov in prisluškovanj.« »Za celotno regijo gre. Moramo biti previdni pri dajanju izjav, ampak mislim, da se pri tem prisluškovanju lepo vidi neposreden vpliv na dogajanje v vsaj treh državah – v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaški,« je še dodal poslanec.

Spletni portal Siol.net poroča, da naj bi Tolj klical Luda Bammensa, direktorja ameriškega finančnega sklada KKR za Evropo, da bi vplival na Pop TV.


Po razkritju se je včeraj odzval slovenski politični vrh, premier Marjan Šarec je sklical svet za nacionalno varnost, danes pa sta o tem razpravljali dve komisiji državnega zbora, poleg komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb še odbor za zunanjo politiko.

V Bruslju ne komentirajo
V Bruslju ne komentirajo najnovejše afere z arbitražnimi prisluhi med Slovenijo in Hrvaško. Kot so v torek sporočili za STA, so videli medijska poročila, vendar zadeve ne komentirajo, ker gre za bilateralno vprašanje in podrobnosti ne poznajo.

Tiskovna predstavnica Evropske komisije je še zapisala, da komisija v okviru svojih pristojnosti prek različnih pobud sicer podpira svobodo in pluralizem medijev, vendar pa so primarno članice odgovorne ukrepati za zaščito svobode medijev v skladu z evropskimi vrednotami.
Deli s prijatelji