V karanteni je narava oživela
Beneški kanali so spet bistri, ob obalah so delfini. Odsotnost turizma in prometa okolju dobro dene.
Odpri galerijo
FOTO: Košir Matej
Je novi koronavirus upanje za naravo, se sprašujejo Italijani, ki s strahom preštevajo nove in nove žrtve sars-cov-2. A okolje, razbremenjeno vsakršnega prometa in turistov, je znova pokazalo svoje pristne barve, odkar se je približno 60 milijonov državljanov moralo sprijazniti s karanteno.
Vsi so doma in upajo na čimprejšnji konec bolezenske kalvarije, a narava je dobila priložnost za nov začetek, kaže podoba bistrih in čistih ter seveda praznih beneških kanalov, ki so zaradi preštevilnih obiskovalcev sicer grdo motni, pa tudi zaudarjajoče vonjave običajno niso presenečenje. O ljudeh, motornih čolnih, gondolah in drugih plovilih že dolgo ni ne duha ne sluha, stopnja onesnaženja je občutno manjša, tako da so vodi znova zaupale tudi stanovalke – manjše ribe. Ob obali so po dolgem času opazili celo delfine, v priljubljenem zgodovinskem mestu pa se tudi lažje diha, saj je zrak čistejši. Podobno je v Rimu, kjer številne znamenitosti samevajo, saj tam ni žive duše. No, to ni povsem res, mestno središče so si vsaj delno prilastili race in labodi, ki se kopajo v vodnjakih, tudi v znamenitem Treviju, kjer (novih) kovancev in trum ljudi že dlje ni. Delfini so se opogumili in se približali tudi zdaj osamljenemu pristanišču Cagliari na Sardiniji.
Tako grozen virus je moral udariti, da je narava dobila priložnost, zdaj ugotavljajo mnogi, a verjetno ne gre dvomiti, da se bo prejšnje stanje vrnilo takoj po koncu karantene. Sicer pa številni Italijani te ne spoštujejo, policija je do zdaj popisala kar 53.000 prijav, mnogi pa so, ko so jih možje postave zasačili, postregli z nadvse izvirnimi izgovori: neki možakar je namreč pojasnil, da mu ne preostane drugega, kot da je na prostem, saj da ga je partnerica vrgla iz hiše.
Vsi so doma in upajo na čimprejšnji konec bolezenske kalvarije, a narava je dobila priložnost za nov začetek, kaže podoba bistrih in čistih ter seveda praznih beneških kanalov, ki so zaradi preštevilnih obiskovalcev sicer grdo motni, pa tudi zaudarjajoče vonjave običajno niso presenečenje. O ljudeh, motornih čolnih, gondolah in drugih plovilih že dolgo ni ne duha ne sluha, stopnja onesnaženja je občutno manjša, tako da so vodi znova zaupale tudi stanovalke – manjše ribe. Ob obali so po dolgem času opazili celo delfine, v priljubljenem zgodovinskem mestu pa se tudi lažje diha, saj je zrak čistejši. Podobno je v Rimu, kjer številne znamenitosti samevajo, saj tam ni žive duše. No, to ni povsem res, mestno središče so si vsaj delno prilastili race in labodi, ki se kopajo v vodnjakih, tudi v znamenitem Treviju, kjer (novih) kovancev in trum ljudi že dlje ni. Delfini so se opogumili in se približali tudi zdaj osamljenemu pristanišču Cagliari na Sardiniji.
Tako grozen virus je moral udariti, da je narava dobila priložnost, zdaj ugotavljajo mnogi, a verjetno ne gre dvomiti, da se bo prejšnje stanje vrnilo takoj po koncu karantene. Sicer pa številni Italijani te ne spoštujejo, policija je do zdaj popisala kar 53.000 prijav, mnogi pa so, ko so jih možje postave zasačili, postregli z nadvse izvirnimi izgovori: neki možakar je namreč pojasnil, da mu ne preostane drugega, kot da je na prostem, saj da ga je partnerica vrgla iz hiše.
