Tuji vodniki na črno

Letošnji mednarodni dan turističnih vodnikov (MDTV) je v Sloveniji postregel z rekordnim številom vodenj, in sicer z več kot 60 brezplačnimi v več kot 40 krajih. Vsako leto ima določeno temo, letos je bil to trajnostni turizem. Pri nas ga aktivno in z brezplačnimi vodenji za domačine praznujemo od leta 2016, ko je Slovenija dobila svojega prvega zastopnika v svetovni organizaciji turističnih vodnikov.

Pomemben vidik trajnostnega turizma je zaščita naravne in kulturne dediščine, kar je eden od ciljev MDTV. Licencirani turistični vodniki si namreč prizadevajo utrditi zavedanje domače javnosti, kaj vse je njihova skupna kulturna in naravna dediščina ter kako s pomočjo profesionalnega turističnega vodenja zaščititi njene vrednote. Pri tem bi lahko imeli pomembnejšo vlogo, če bi se marca 2018 sprejeti zakon o spodbujanju turizma izvajal v delu, ki se nanaša na turistično vodenje.

Mateja Kregar Gliha, predsednica društva Argos (Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije), je povedala, da jo veseli lep odziv javnosti: »Turistični vodniki smo domačini, ki v krajih, ki jih predstavljamo, živimo in opravljamo vsakodnevne dolžnosti ter moramo imeti za opravljanje svojega dela posebno dovoljenje – licenco. Zakon je jasen glede tega, kdo lahko opravlja to dejavnost. Opažamo, da je na terenu vedno več skupin, ki jih spremljajo in vodijo tuji delavci. Hkrati opažamo kršitve tako na področju strokovnosti (niso za to usposobljeni) kakor tudi na področju delovne zakonodaje, saj vodenje opravljajo na črno.«

Jožko Čuk, turistični vodnik po Krasu in Brkinih ter nekdanji predsednik GZS, pravi, da je turistični vodnik povezava med tistim, kar vodnik prek svojih občutkov in spoznanj ve o neki lokalni skupnosti in to predaja gostom, s katerimi pride v stik: »Zelo pomembno je, da ne poudarjamo samo dejstev in številk, ampak s svojimi izkušnjami, tudi doživljanjem kraja, to prenesemo na obiskovalce oziroma turiste tako, da je prijetno zanje. Ko govorimo o interpretaciji, so tukaj zelo pomembne doživete zgodbe, ki jih vodnik lahko poveže s kulturno-zgodovinsko dediščino lokalnega okolja.«


Trajnosti razvoj je zaradi neizvajanja zakona o spodbujanju turizma v delu, ki se nanaša na turistično vodenje, ogrožen. Neizvajanje je v nasprotju s temeljnimi usmeritvami trajnostnega turizma in ima naslednje negativne posledice. Turistični vodniki opozarjajo na negativen vpliv na naravno in kulturno dediščino, hkrati s tem pa tudi na negativen ekonomski učinek. »Zaradi dela na črno je ogroženo ne samo poslovanje turističnega vodnika kot poslovnega subjekta, ampak tudi poslovanje številnih dejavnosti, v katere so vključeni domačini. Turistični vodnik je namreč promotor domačega gospodarstva,« opozarjajo v društvu Argos.

Dokazano je, da obiskovalec, ki ga v domače okolje vpelje turistični vodnik domačin, v kraju porabi več denarja in hkrati bolj spodbuja lokalno gospodarstvo, saj pozna vrednosti in prednosti izdelkov – domače obrti, domačinov oblikovalcev in kraja. Poleg tega je pripravljen pokušati več domače hrane in pijače ter se udeležuje več kulturnih in športnih prireditev. Obiskovalci so ponosni, da lahko podpirajo lokalno skupnost, saj vedo, kam bo šel njihov porabljeni denar.


»Ne gre pa prezreti še negativnega socialnega učinka, saj je zaradi sezonskega dela in neizvajanja zakona življenje kljub porastu števila turistov za številne (predvsem mlade) postalo nestabilno. Mnogi, sicer zelo dobro izobraženi domačini, so primorani s trebuhom za kruhom v tujino,« so še povedali v društvu Argos.