LJUBEZEN NA MEDMREŽJU

Spletne zmenkarije niso za vsakogar

Če smo bili v tradicionalnih odnosih omejeni s tem, koga lahko spoznamo in s koliko ljudmi smo v stiku, je na spletu ta izbira neomejena.
Fotografija: Nova realnost. FOTO: GETTY IMAGES
Odpri galerijo
Nova realnost. FOTO: GETTY IMAGES

Ste samski, stari okoli 40 let? Povsem verjetno ste med tistimi, ki si življenjskega sopotnika oziroma sopotnico iščete po spletnih kanalih. Zaradi pomanjkanja časa, morda negotovosti in strahu pred prezgodnjim srečanjem v živo, mogoče lenobe ... Kakor koli že, zmenkarije na medmrežju, pa čeprav niso ravno internetna novost, so se zadnja leta razrasle v globalni fenomen. Zakaj prepustiti ljubezen, tako pomemben dejavnik v življenju posameznika, umetni tvorbi dvomljivega slovesa, kot je splet? Smo medčloveške odnose tako zelo razvrednotili, da jih postavljamo ob bok nakupovanju v spletni trgovini in branju novic iz sveta?

Partner kot izdelek

»Ljudje se za zmenkarije prek spletnih aplikacij odločajo iz različnih vzrokov,« nam je pojasnila dr. Saša Poljak Lukek, zakonska in družinska terapevtka. »Na eni strani so osebe, ki si iskreno želijo poiskati življenjskega sopotnika in so zaradi razočaranja in načina življenja obupali nad idejo, da bodo partnerja našli po tradicionalni poti. Na drugi strani pa so tisti, ki si želijo le avanture, spoznati čim več ljudi in ne iščejo ekskluzivnega partnerskega odnosa. Ko se oseba odloči za profil na portalih za zmenkarije, je pomembno, da sama zase ve, zakaj to počne, in predvsem, da se zaveda, da so na portalih tudi ljudje, ki si mogoče želijo povsem drugih stvari.« Dejstvo je, da so spletne zmenkarije izjemno praktične. Na internet se zatečemo, ko utegnemo (zaslugi pametnih telefonov je to mogoče tako rekoč v vsakem trenutku dneva), in se odklopimo, ko si zaželimo miru. Izbira morebitnih partnerjev je res primerljiva z izbiro artiklov na trgovskih policah, s pomočjo različnih filtrov in kriterijev pa si lahko vsak posameznik hitro pomaga do ožjega izbora. Podatki iz Avstralije, denimo, kažejo, da se je kar tretjina odraslih že oprla na spletne zmenkarije, več kot polovica sodelujočih v nedavni anketi pa je potrdila, da pozna vsaj en par, ki je ljubezen našel na internetu.
Mnogim primanjkuje časa za srečanja v živo, nekateri so negotovi, morda pa samo leni ... FOTO: GETTY IMAGES
Mnogim primanjkuje časa za srečanja v živo, nekateri so negotovi, morda pa samo leni ... FOTO: GETTY IMAGES

»Portali za zmenkarije so spremenili temeljno izhodišče spoznavanja novih ljudi, in to je dostopnost. Če smo bili v tradicionalnih odnosih omejeni s tem, koga lahko spoznamo in s koliko ljudmi smo v stiku, je na portalu ta izbira neomejena,« nadaljuje Poljak Lukekova in poudari, da novodobne metode spoznavanja potencialnih partnerjev vendarle niso za vsakogar. Za čustveno manj stabilne je v nepreglednem svetu spletnih storitev namreč veliko pasti: »Spletni portali ponujajo neomejeno možnost izbire, kar pomeni, da so na teh portalih čustveno varnejši ljudje, ki imajo trdno samopodobo in ki vedo, kaj iščejo in hočejo. Če nimajo lastne identitete, postanejo še posebno ranljivi v iskanju stika in odnosa. Lahko se prilagodijo drugemu, se znajdejo v situacijah, ki jih ne nadzorujejo, in predvsem so vedno znova razočarani.« Kdor torej meni, da ga bodo portali za zmenkarije obvarovali pred napačnimi odločitvami, se moti: »Pogosto je ravno obratno. Ljudje, ki iščejo iskreni odnos, so na teh portalih lahko še večkrat zavrnjeni in pogosta razočaranja lahko povzročijo močne čustvene stiske. Pojavi se občutek še večjega obupa in neprimernosti.«

Odvisni od všečkov

Kakor vse sfere internetne tehnologije niti področje novodobnih zmenkarij ni odporno proti zasvojenosti. Tinder in podobni ponudniki takšnih storitev nas namreč nenehno vabijo v svojo bližino, tako da se kaj hitro začne podaljševati čas, ki smo ga pripravljeni nameniti druženju na spletu. Vse več je namreč tistih, pri katerih se pojavi narcisoidna potreba po potrditvi in pohvalah drugih uporabnikov, pogosto pa zadostuje že zgolj druženje na portalu. Po raziskavi ameriške zasebne univerze Cornell namreč spoznavanju na internetu ne sledi nujno srečanje v živo. Po statistiki sodeč se pri uporabnikih tinderja tudi pričakovanja moških in žensk občutno razlikujejo; prvi se zelo radi omejijo zgolj na stike na medmrežju, ženske pa všečke delijo le redko, a izbrane tudi povabijo na zmenek v živo.
Moški zelo radi všečkajo, a se redkeje odločajo za srečanja v živo. FOTO: GETTY IMAGES
Moški zelo radi všečkajo, a se redkeje odločajo za srečanja v živo. FOTO: GETTY IMAGES


Kot poudarjajo strokovnjaki, se je treba zavedati, da spletne zmenkarije postajajo nova realnost, v kateri se, kakor v druženju na štiri oči, prepletajo različne osebnosti in značaji. »A tudi ko uporabnik najde osebo, s katero se odloči za oblikovanje odnosa, lahko skušnjava po neomejeni izbiri ostane,« še opozarja sogovornica. »Sploh ko se v odnosu pojavi težava, je lahko izhod znova spletni portal, kjer eden od partnerjev preverja morebitne nove kandidate, zaradi česar je odnos nenehno v nevarnosti čustvenega ali tudi telesnega varanja. Če po spletnih zmenkarijah resnično vznikne odnos, je pomembno, da sta se partnerja sposobna iskreno pogovoriti tudi o odnosu do takšnih portalov. Če si želita ustvariti dolgotrajen in intimen odnos, je namreč nujno, da oba izbrišeta tovrstne spletne profile.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije