Samohranilec tudi sam šola tri otroke

Šolanje otrok doma ni nekaj, kar bi bilo pisano na kožo prav vsaki družini, a 25-letni samohranilec, oče treh otrok Jack Stewart iz Oxforda, v njem neznansko uživa. Prepričan je tudi, da šestletni Janni, štiriletnemu Nahumu in dveletnemu Amosu v nobeni instituciji ne bi mogli ponuditi tako kakovostne izobrazbe, kot jo lahko omogoči sam.

Domače šolanje je, pravi, bolj prilagojeno posameznemu otroku, ki tako bolj intenzivno razvija prav znanje in spretnosti, za katere je najbolj nadarjen. Jack, ki se je tudi sam šolal doma, trojico uči jezik, matematiko, zgodovino, biologijo in igranje na inštrumente, predava pa jim tudi o Bibliji. »Trenutno se ukvarjamo z načini, kako lahko študije na živalih pomagajo ljudem, ki trpijo. Najboljši del urnika pa sta branje in igranje na prostem,« razlaga Jack. Z najstarejšo, hčerko Janno, se poglabljata tudi v psihologijo in filozofijo.

Večina pomislekov staršev v zvezi z domačim šolanjem je, da otroci ne bodo imeli družbe, toda boemski oče poskrbi tudi, da se družijo z vrstniki. Meni, da trojici zato, ker se šola doma, ničesar ne primanjkuje, ampak je po njegovem celo v prednosti. »Pri šolanju doma se osredotočiš na to, kakšno vlogo želi zavzeti otrok na tem svetu, medtem ko jih v šoli učijo le, naj slepo ubogajo pravila avtoritet,« poudarja. Prepričan je, da šolanje zunaj domačega okolja slabo vpliva na otrokove odnose z družino in okolico, poleg tega zaradi načina, kako jim podajajo znanje, največkrat zasovražijo učenje. Verjame, da bodo tisti, ki jih bodo starši učili tako kot on svoje, nekoč ustvarili boljši svet.


Mladi očka ne razkriva, zakaj je ostal sam s tremi otroki, pravi pa, da ima z domačim šolanjem enkratno priložnost za intenzivno druženje z njimi, kar večini očetov ni dano. Kljub temu ne skriva, da je domače šolanje velik zalogaj. »Če si domači učitelj in še samohranilec obenem, je grozljivo težko najti čas zase. Vstajam ob pol petih, da imam nekaj časa, preden se otroci zbudijo,« priznava.