Pri 98 še vedno zdravi
Francoski zdravnik ponuja telefonske posvete. Do epidemije je pomagal v svoji brezplačni ambulanti.
Odpri galerijo
Christian Chenay se nikoli ne bo odpovedal svojemu poklicu in poslanstvu: skrb za bolnike je tisto, kar ga ohranja pri močeh, zato bo zdravstvu pomagal, dokler mu bo njegovo lastno zdravje to dopuščalo.
Kot kaže, bo to še dolgo, kajti 98-letnik, ki je v častitljivi starosti najstarejši dejavni zdravnik v Franciji, nedvomno pa se uvršča tudi v sam svetovni vrh, je čil, veder in krepak, le pri hoji si pomaga s palico, sicer pa je njegova glava bistra, srce pa veliko in vedno pripravljeno pomagati človeku v stiski. A to mu je bilo že v zibelko položeno.
Rodil se je takoj po prvi svetovni vojni, v kateri je poleg drugih tegob po človeštvu udrihala španska gripa, njegova družina in sokrajani pa so se dolgo spopadali z revščino in drugimi boleznimi ter okrutnimi okoliščinami, ki so ga naučile, da je solidarnost največja vrlina. Med drugo svetovno vojno je že kot zdravnik pomagal obolelim za tifusom, po vojni vihri pa si tako rekoč ni mogel privoščiti niti dneva premora, bolniki so ga nenehno potrebovali.
Nič drugače ni zdaj, med pandemijo, ko je svoje delo omejil na posvete po telefonu, a takoj ko bo mogoče, bo znova obiskoval dom za upokojene misijonarje, morda bo nekoč znova odprl tudi svojo ordinacijo v domačem kraju Chevilly-Larue blizu prestolnice. Razmah novega koronavirusa je zaprl vrata njegove brezplačne ambulante, mnogi so postali do zdravnika celo nasilni, ker jim ni hotel izročiti svoje zaloge mask. A takšne izbruhe razume, na začetku kariere se je ukvarjal predvsem s psihiatrijo, zato dobro ve, kakšne stiske lahko pri posamezniku spodbudijo takšni zdravstveni preplahi, negotovost in karantena.
Ljubezen do medicine je prenesel na sina, ki je prav tako uradno že upokojen, a kljub temu še opravlja svoj poklic. Oba sta ob izbruhu novega koronavirusa še glasneje začela opozarjati na pomanjkljivosti v francoskem zdravstvu, med drugim pomanjkanje kadra, predvsem družinskih zdravnikov. V Franciji je za posledicami koronavirusne bolezni umrlo že več kot 17.000 ljudi, okuženih pa je že krepko čez 130.000.
Kot kaže, bo to še dolgo, kajti 98-letnik, ki je v častitljivi starosti najstarejši dejavni zdravnik v Franciji, nedvomno pa se uvršča tudi v sam svetovni vrh, je čil, veder in krepak, le pri hoji si pomaga s palico, sicer pa je njegova glava bistra, srce pa veliko in vedno pripravljeno pomagati človeku v stiski. A to mu je bilo že v zibelko položeno.
...
Rodil se je takoj po prvi svetovni vojni, v kateri je poleg drugih tegob po človeštvu udrihala španska gripa, njegova družina in sokrajani pa so se dolgo spopadali z revščino in drugimi boleznimi ter okrutnimi okoliščinami, ki so ga naučile, da je solidarnost največja vrlina. Med drugo svetovno vojno je že kot zdravnik pomagal obolelim za tifusom, po vojni vihri pa si tako rekoč ni mogel privoščiti niti dneva premora, bolniki so ga nenehno potrebovali.
Nič drugače ni zdaj, med pandemijo, ko je svoje delo omejil na posvete po telefonu, a takoj ko bo mogoče, bo znova obiskoval dom za upokojene misijonarje, morda bo nekoč znova odprl tudi svojo ordinacijo v domačem kraju Chevilly-Larue blizu prestolnice. Razmah novega koronavirusa je zaprl vrata njegove brezplačne ambulante, mnogi so postali do zdravnika celo nasilni, ker jim ni hotel izročiti svoje zaloge mask. A takšne izbruhe razume, na začetku kariere se je ukvarjal predvsem s psihiatrijo, zato dobro ve, kakšne stiske lahko pri posamezniku spodbudijo takšni zdravstveni preplahi, negotovost in karantena.
17.000 življenj je v Franciji do zdaj vzel covid-19.
Ljubezen do medicine je prenesel na sina, ki je prav tako uradno že upokojen, a kljub temu še opravlja svoj poklic. Oba sta ob izbruhu novega koronavirusa še glasneje začela opozarjati na pomanjkljivosti v francoskem zdravstvu, med drugim pomanjkanje kadra, predvsem družinskih zdravnikov. V Franciji je za posledicami koronavirusne bolezni umrlo že več kot 17.000 ljudi, okuženih pa je že krepko čez 130.000.
