Prestolnica pod morjem

Nizozemska je menda edina evropska država, ki ima prestolnico pod morjem … Ne, ne, bodimo natančni – je le pod nivojem morske gladine. O tem, kako so njeni prebivalci v stoletjih morju kradli zemljo, so nas učili že v osnovni šoli pri zemljepisu, a otroški možgani si kaj takega težko predstavljajo. Je zato kaj čudnega, če si mnogi tujci želijo videti ta čudež, ki so ga ustvarile človeške roke?

Že ime države pove, da gre za nižinsko državo oziroma pokrajino, zato je še težje razumljivo, kako je državljanom uspel projekt kraje kopnega. Razpredanje o tem bi nas odvedlo predaleč v znanstvene vode, zato se raje posvetimo mestu, ki ga imenujejo tudi severne Benetke.

Amsterdam ima sicer kanale v bolj ali manj polkrožni oziroma podkvasti obliki, ker so tako gradili nasipe, na katerih je zdaj najbolj znameniti del nizozemske prestolnice. Na novo pridobljeno mestno površino so povezali z mostovi; pridobivanje zemlje in postavljanje mostov nadaljujejo še danes.

Dragoceno zemljišče

Turistom v Amsterdamu ni nikoli dolgčas, pa naj gre za tiste bolj zahtevne, ki bi na primer obiskovali kulturne znamenitosti, do tistih, ki radi dobro jedo. Za lakoto je poskrbljeno v več tisočih lokalih, v restavracijah, barih, prodajalnah, bistrojih in kavarnah – in v mnogih se lahko poskusi kakšen džojnt, kar je še posebno privlačno obiskovalcem iz držav, kjer to ni dovoljeno. Na voljo je več kot 150 umetnostnih galerij, prek 50 muzejev, na desetine diskotek in kinematografov.

Domačini in turistični vodniki radi povedo, da je tako rekoč celotno mesto zgrajeno na pilotih tri metre pod nivojem morske gladine. Mestno središče je prepleteno s kanali v znameniti podkvasti obliki, ki so v preteklosti določali postavitev oziroma gradnjo hiš ob njih.

Glede na velik vloženi trud je bilo zemljišče (in še vedno je) zelo dragoceno, zato vsakemu novemu graditelju skrbno odmerjajo zazidalno površino. Razumljivo je, da je večina stanovanjskih in tudi poslovnih zgradb v središču ob kanalih široka le nekaj več kot dva metra.
 

Kljuka za škripec

Stare zgradbe ob kanalih imajo še eno značilnost: pod vrhom, v kotu, imajo vgrajeno kljuko, na katero so nataknili preprost škripec. Hiše imajo v notranjosti tako ozka vrata in stopnice, da po njih niso mogli prinesti pohištva, zato so ga s škripcem dvignili do oken in skoznje potegnili v notranje prostore. Večjih prometnih težav v Amsterdamu zaradi kanalov sicer ne poznajo, saj so na njih številni mostovi.

Mnogi turisti pa tudi Nizozemci, ki ne živijo v Amsterdamu, pogosto pridejo v prestolnico z vlaki, ki so zelo solidni. Največja je centralna železniška postaja (Central), ki je zgrajena na treh umetnih otokih. Glede na to, da je kolo zelo priljubljeno in tudi najbolj praktično prevozno sredstvo, je mestna oblast poskrbela za kolesarsko parkirno hišo pred postajo. Seveda še zdaleč ni edina, je pa gotovo največja, saj je v njej vedno parkiranih vsaj tri tisoč koles.
 

Pozor, kolesarji!

Če moramo biti pešci v drugih evropskih mestih pazljivi na avtomobilski promet, je treba v Amsterdamu paziti predvsem na kolesarje, ki neutrudno hitijo sem ter tja. Kolesarske steze so povsod, na obeh straneh cest, in so številne, tujci pa niso navajeni, da so pločniki v bistvu razdeljeni na tri cone. Prva je najširša in je tik ob zgradbah, tam so pešci varni.

Druga je malo ožja in je namenjena le kolesarjem, na njej ni priporočljivo stati, čeprav je blizu prehoda za pešce. Kolesarjev je veliko, vozijo dokaj hitro in poškodbe ob nesrečah bi bile lahko številne, če meščani ne bi bili tega vajeni. Tretja cona je široka le kak meter in je namenjena pešcem, da lahko tam stojijo in čakajo na zeleno luč.

Lastniki svoja kolesa puščajo povsod po mestu, in čeprav so večinoma stara ter niso videti kaj prida, jih skrbno zaklepajo z jeklenimi verigami in s ključavnicami ob ograje mostov, stebre prometnih znakov ali kjer koli drugod. Da je koles na Nizozemskem res ogromno, se turisti lahko prepričajo na vsakem koraku, če ne zaradi drugega, vsaj zato, ker morajo nenehno paziti, da se kak kolesar ne zaleti vanje.
 

Z ladjico ali avtobusom

Amsterdam si je mogoče ogledati na več načinov. Turist, ki je prvič v mestu, se lahko odloči, da si ga bo ogledal najprej peš ali s turističnimi ladjicami, ki krožijo po kanalih, lahko pa tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, ki so na voljo. Vsekakor je najbolje, da greste najprej v informativno turistično pisarno, ki jih je precej in so bogato založene z brezplačnimi brošurami.


Zunaj glavne turistične sezone so popusti tako veliki, da si je mogoče privoščiti marsikaj, česar si povprečen turist iz Slovenije v glavni sezoni ne bi mogel. Turistične agencije ponujajo vstopnice po nižjih cenah, kot so na voljo na kraju prireditve. Tudi vozovnice za avtobuse so znatno cenejše v agenciji kot pri vozniku avtobusa. Primer: turist bo v agenciji za Turistbus Amsterdam plačal osem evrov, redna cena pa je dvajset.

Na voljo je izposoja koles in drugih prevoznih sredstev. Odločiti se je treba le, kaj si bomo ogledali, saj je ponudba izjemno pestra: muzej Madame Tussaud, Artis royal zoo, Van Gogov muzej, Nemo science center, Rijksmuseum – bolj znan v pogovornem jeziku kot Rembrandtov muzej – in še bi lahko naštevali.
 

Droga na vsakem koraku

Pisec tega besedila je poslušal prijateljev nasvet in si mesto ogledal najprej z ladje, ki vsako uro vozi turiste po kanalih. Za ljubitelje kolesarjenja so organizirani vodeni ogledi s kolesi, avtobusi pa ponujajo vsaj dve možnosti. Na enih si lahko turisti ogledujejo mesto med krožno vožnjo, drugi pa se večkrat ustavijo na znamenitih krajih, turisti zapustijo svoje sedeže, si ogledajo določeno zanimivost, nato pa sedejo na naslednjega in nadaljujejo ogled.


Ljubitelji erotike ne bodo izpustili obiska tako imenovane rdeče četrti, kjer si spolnih storitev željni lahko potešijo vsakršne apetite. Nedaleč od centralne železniške postaje je nova knjižnica z bogatimi zbirkami revij, knjig, cedejev in devedejev. V njej je otroški kotiček, na vrhu, v petem nadstropju, pa restavracija s čudovitim razgledom na mesto in z dostopnimi cenami jedi in pijač. Za mnoge, zlasti mlade ljubitelje opojnih substanc je mesto prava meka. Droga je na voljo povsod, čeprav se zadnje čase govori, da naj bi prodajo v prihodnje omejili.


Seveda pa niti v Amsterdamu ni vse rožnato. Prav rado močno zapiha. Piscu teh vrstic, ki je bil doslej dvakrat v nizozemski prestolnici – enkrat pozimi in drugič poleti –, je kar dvakrat odpihnilo kapo; prvič je po cesti tekel za njo, drugič pa ni imel sreče, da bi jo dobil nazaj. Odletela je v kanal ...