VESOLJE

Odkrili vodo na planetu, ki je podoben Zemlji

Znanstveniki so navdušeni. K2-18b je v naseljivem območju vesolja.
Fotografija: Raziskovalci so odkrili 4000 eksoplanetov. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Raziskovalci so odkrili 4000 eksoplanetov. FOTO: Guliver/Getty Images

Znanstveniki so prvič odkrili vodo v atmosferi nekega eksoplaneta, podobnega Zemlji, na katerem bi se lahko razvilo življenje, kot ga poznamo. Masa planeta po imenu K2-18b je osemkrat večja od Zemljine, je dvakrat večji, okoli svoje zvezde pa kroži v tako imenovanem naseljivem območju, ne preblizu in ne predaleč, v katerem lahko voda obstaja tudi v tekoči obliki, so objavili v publikaciji Nature Astronomy.
Planet je dvakrat večji od naše Zemlje. FOTO: Guliver/Getty Images
Planet je dvakrat večji od naše Zemlje. FOTO: Guliver/Getty Images

»Ta planet je najboljši kandidat za iskanje znakov življenja zunaj našega Osončja,« je povedala Giovanna Tinetti, ena od znanstvenikov, zaslužnih za to odkritje, sicer astronomka na londonski univerzi.«Ne moremo predpostaviti, da so na površju morja, toda za to obstaja realna možnost,« je še dodala.

Od doslej odkritih 4000 eksoplanetov, torej planetov zunaj našega sončnega sistema, je to prvi s skalnato površino in atmosfero z vodo. Večina eksoplanetov z atmosfero so kot velike žoge s plini, maloštevilni skalnati, ki jih znanstveniki poznajo, pa atmosfere nimajo. In tudi če bi jo imeli, je večina teh Zemlji podobnih planetov predaleč od svojih zvezd, da bi na njih bila voda, ali preblizu, zaradi česar vsa izpari.
Raziskovalci so odkrili 4000 eksoplanetov. FOTO: Guliver/Getty Images
Raziskovalci so odkrili 4000 eksoplanetov. FOTO: Guliver/Getty Images

K2-18b, ki so ga s pomočjo Nasinega Keplerjevega teleskopa odkrili leta 2015, je eden od nekaj sto planetov, ki spadajo v kategorijo superzemlje, planetov, večjih od naše Zemlje, a manjših in velikanskih plinastih planetov. »Odkritje vode na potencialno naseljivem planetu je izjemno vznemirljivo,« pravi vodja raziskave Angelos Tsiaras.

»K2-18b ni Zemlja 2.0. Je pa to korak bliže odgovoru na vprašanje, ali je Zemlja unikatna, edinstvena,« je še dejal Tsiaras, ki je z ekipo s pomočjo algoritma obdelal podatke, ki jih je v letih 2016 in 2017 zbral Hubblov teleskop, ter analiziral atmosfero planeta K2-18b. Našli so sledi vodne pare. Koliko natančno, ni povsem jasno, a po računalniških izračunih med 0,1 in 50 odstotkov. Za primerjavo: odstotek vodne pare v Zemljini atmosferi se giblje med od 0,2 odstotka nad poloma do štiri odstotke v tropih. Našli so tudi dokaze o obstoju vodika in helija, morda sta tudi dušik in metan, a njunega obstoja s trenutno dostopnimi tehnologijami ni mogoče potrditi, so zapisali znanstveniki. Z nadaljnjimi raziskavami bodo zbrali informacije o količini oblakov in odstotku vode v atmosferi.


»Življenje, kot ga poznamo, se začne v vodi,« poudarja Tinettijeva. K2-18b je v orbiti pritlikavega rdečega planeta, od Zemlje oddaljenega 110 svetlobnih let, v ozvezdju leva, najverjetneje ga bombardira precej bolj uničujoče sevanje kot Zemljo.

Znanstveniki verjamejo, da je to prvi v nizu mnogih potencialno naseljivih planetov, ki jih bodo kmalu odkri(va)li. Nova generacija vesoljskih teleskopov, kakršna sta teleskop Jamesa Webba in ariel evropske vesoljske agencije, bo namreč lahko precej podrobneje raziskala atmosfere eksoplanetov. Ariel, ki bo v pogonu od leta 2028, bo pokrival kar tisoč planetov, kar je dovolj velik vzorec. »Doslej smo odkrili več kot 4000 eksoplanetov, a o njihovi sestavi in naravi ne vemo veliko. S spremljanjem velikega vzorca eksoplanetov bomo, upamo, lahko odkrili vse skrivnosti njihove kemije, nastanka, evolucije,« pravi Tinettijeva.


Znanstveniki, tudi tisti, ki niso sodelovali v raziskavi, menijo, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo dobili trden dokaz o obstoju življenja na oddaljenem planetu. In takrat bo za človeštvo nastopil trenutek spremembe paradigme. »To ne bo trenutek, v katerem bo z nami v stik stopil kak vesoljec, verjetneje je, da bomo našli mikrobe ali drugo preprosto vrsto. A tudi to bo kajpak velika reč,« poudarjajo raziskovalci.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije