NAJKRAJŠI ČAS VLADANJA

Odkrili, kje se je rodila devetdnevna kraljica

Arheologi so odkrili ostanke rojstne hiše lady Jane Grey. V 16. stoletju je Angliji vladala le kratek čas.
Fotografija: Lady Jane so usmrtili, ko je imela komaj 16 let. FOTO: Wikipedia
Odpri galerijo
Lady Jane so usmrtili, ko je imela komaj 16 let. FOTO: Wikipedia

Lady ​Jane Grey se je v zgodovino zapisala kot kraljica z najkrajšim časom vladanja v Veliki Britaniji, saj je bila na prestolu komaj devet dni. A ne le vladavina, tudi njeno življenje je bilo kratko. Komaj 16 let je bila namreč stara, ko so jo obsodili veleizdaje in usmrtili. Živela in umrla je v 16. stoletju, šele zdaj pa so arheologi našli kraj, kjer se je nesrečnica leta 1537 rodila. Med izkopavanji v angleškem okraju Leicestershire so namreč naleteli na ostanke kamnite stavbe, za katero se je izkazalo, da je več kot 200 let pripadala družini Grey.

Temelji hiše, kjer se je rodila Jane.
Temelji hiše, kjer se je rodila Jane.
Odkrili so jih na območju parka Bradgate, po katerem se imenuje tudi Janina rojstna hiša, ki jo je leta 1520 dal zgraditi njen oče. Arheologi z Richardom Thomasom z univerze v Leicesterju na čelu pa upajo, da bodo z nadaljnjimi izkopavanji in analizami bolje razumeli, kako so živele najvplivnejše družine iz obdobja Tudorjev. A območje, kjer potekajo izkopavanja, je bilo poseljeno veliko pred prihodom Greyevih. Arheologi so namreč našli dokaze, da so ljudje tam živeli že pred približno 14.500 leti in se ukvarjali z lovom. Območje pa je bilo poseljeno ves čas od ledene dobe dalje, saj so našli reči, ki so pripadale lovcem iz obdobja mezolitika, ki se je začelo po koncu ledene dobe, pa stavbe, v katerih so živeli v železni dobi, ter srednjeveško lovsko kočo.


Kljub temu je območje še vedno najbolj znano kot nekdanji dom družine Grey. Jane je bila vnukinja Marije Tudor, mlajše od dveh sester britanskega kralja Henrika VIII. Do prestola je prišla, ker vladajoči niso želeli, da bi vladavino po Edvardu VI., ki je nasledil Henrika VIII., prevzela njena mama, saj so se bali, da bi njen mož hotel krono zase. Jane, ki je bila komaj peta v vrsti za prestol, je za naslednico osebno izbral prav Edvard, saj je bila protestantka kot on, medtem ko je bila njegova polsestra Mary, ki bi ga pravzaprav morala naslediti, katoličanka. Edvard je hotel, da Anglija ostane protestantska, zato Mary ni imela možnosti. Kljub temu odločitev Britancem ni bila pogodu, saj so vztrajali, da se vladarski naziv deduje, ne določa, in devet dni potem, ko je prestol zasedla Jane, je kraljevi svet za kraljico razglasil Mary. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije