NAJDBA
Našel meteorit, star kot Zemlja
Avstralec iskal zlato, odkril pa izjemen zaklad. Dokaz o nastanku sončnega sistema.
Odpri galerijo
Najditelj je poskušal skalo prevrtati z vrtalnim strojem, znanstvenikom je uspelo z diamantno žago.
Iskalec zlata je tri leta poskušal razbiti nenavadno rdečkasto skalo, ki jo je izkopal blizu doma v Maryboroughu, 160 kilometrov od Melbourna v Avstraliji. David Hole si je pomagal z macolo, vrtalnim strojem, motorno žago, da bi jo razbil, prepričan je bil, da se v njeni notranjosti skriva zlata kepica.
Ker skale, ki jo je našel leta 2015, nikakor ni mogel razbiti, jo je stlačil v nahrbtnik in odnesel pokazat znanstvenikom v melbournski muzej, kjer ga je čakalo velikansko presenečenje. Povedali so mu, da je precej redkejša kot draga kovina, ki jo je poskušal izdolbsti: izkopal je nekaj, kar ni z Zemlje, izkopal je 4,6 milijarde let star meteorit!
Da bi potrdili domnevo, so znanstveniki odžagali del skale, pri tem so si pomagali z diamantno žago. Geolog dr. Bill Birch je pojasnil, da gre za meteorit, v katerem so kristalizirane kapljice, ki so nastale s hitrim segrevanjem oblakov prahu zgodnjega sončnega sistema. »Zdi se, da je skala nastala v istem obdobju kot Zemlja, a se mineralna sestava razlikuje od zdajšnje zemeljske,« je povedal.
»Gre za pomembno odkritje, ki je dokaz, kdaj in kako je nastal sončni sistem, in obenem pomaga tudi starost Zemlje,« še dodaja. Dr. Birch meni, da je 17 kilogramov težak in 39 centimetrov dolg meteorit na Zemljo padel v zadnjih dvesto letih, saj »ni opaziti poškodb oziroma vplivov vremena«.
Nastal naj bi v pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom. Med letoma 1889 in 1951 so opazili več meteoritov na območju Maryborougha, prav tam, kjer je enega izkopal Hole. Dermot Henry, vodja oddelka znanosti pri Museums Victoria – organizaciji, ki združuje tri velike javne muzeje v Melbournu, in sicer Melbourne Museum, Immigration Museum in Scienceworks, upravlja tudi Royal Exhibition Building v prestolnici avstralske države Viktorija –, pravi, da meteoriti predstavljajo najcenejšo obliko raziskovanja vesolja.
»Nekateri ponujajo vpogled v globoko notranjost našega planeta,« pravi in še: »V nekaterih je zvezdni prah, ki je celo starejši od Osončja in nam kaže, kako zvezde nastajajo in se razvijajo ter ustvarjajo elemente iz periodnega sistema. Nekateri redki meteoriti vsebujejo organske molekule, denimo aminokisline, gradnike življenja.«
Zadnjič so ga v Viktoriji našli leta 1995 v Willow Grovu v Gippslandu. No, gospod Hole, ki je odkril rdečkasto skalo in v njej poskušal najti zlato, je vendarle našel zaklad, in to prav posebnega, zanj, poročajo avstralski mediji, je dobil dobro plačilo. Razstavili ga bodo v muzeju 11. avgusta, med tednom znanosti. Tudi najditelj si ga namerava ogledati. »Bila je čista sreča, verjetno je večja možnost, da te dvakrat zadane strela, kot da najdeš meteorit.«
Geologa Dermot Henry (levo) in Bill Birch sta proučila meteorit.
Ker skale, ki jo je našel leta 2015, nikakor ni mogel razbiti, jo je stlačil v nahrbtnik in odnesel pokazat znanstvenikom v melbournski muzej, kjer ga je čakalo velikansko presenečenje. Povedali so mu, da je precej redkejša kot draga kovina, ki jo je poskušal izdolbsti: izkopal je nekaj, kar ni z Zemlje, izkopal je 4,6 milijarde let star meteorit!
Meteorit meri 38,5 cm x 14,5 cm x 14,5 cm.
Da bi potrdili domnevo, so znanstveniki odžagali del skale, pri tem so si pomagali z diamantno žago. Geolog dr. Bill Birch je pojasnil, da gre za meteorit, v katerem so kristalizirane kapljice, ki so nastale s hitrim segrevanjem oblakov prahu zgodnjega sončnega sistema. »Zdi se, da je skala nastala v istem obdobju kot Zemlja, a se mineralna sestava razlikuje od zdajšnje zemeljske,« je povedal.
»Gre za pomembno odkritje, ki je dokaz, kdaj in kako je nastal sončni sistem, in obenem pomaga tudi starost Zemlje,« še dodaja. Dr. Birch meni, da je 17 kilogramov težak in 39 centimetrov dolg meteorit na Zemljo padel v zadnjih dvesto letih, saj »ni opaziti poškodb oziroma vplivov vremena«.
David Hole je iskal zlato, našel pa nekaj precej bolj redkega.
Nastal naj bi v pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom. Med letoma 1889 in 1951 so opazili več meteoritov na območju Maryborougha, prav tam, kjer je enega izkopal Hole. Dermot Henry, vodja oddelka znanosti pri Museums Victoria – organizaciji, ki združuje tri velike javne muzeje v Melbournu, in sicer Melbourne Museum, Immigration Museum in Scienceworks, upravlja tudi Royal Exhibition Building v prestolnici avstralske države Viktorija –, pravi, da meteoriti predstavljajo najcenejšo obliko raziskovanja vesolja.
»Nekateri ponujajo vpogled v globoko notranjost našega planeta,« pravi in še: »V nekaterih je zvezdni prah, ki je celo starejši od Osončja in nam kaže, kako zvezde nastajajo in se razvijajo ter ustvarjajo elemente iz periodnega sistema. Nekateri redki meteoriti vsebujejo organske molekule, denimo aminokisline, gradnike življenja.«
4,6
milijarde let je star meteorit,ki ga je leta 2015 izkopal Avstralec. Ker skale ni mogel razbiti, jo je odnesel pokazat znanstvenikom.
Zadnjič so ga v Viktoriji našli leta 1995 v Willow Grovu v Gippslandu. No, gospod Hole, ki je odkril rdečkasto skalo in v njej poskušal najti zlato, je vendarle našel zaklad, in to prav posebnega, zanj, poročajo avstralski mediji, je dobil dobro plačilo. Razstavili ga bodo v muzeju 11. avgusta, med tednom znanosti. Tudi najditelj si ga namerava ogledati. »Bila je čista sreča, verjetno je večja možnost, da te dvakrat zadane strela, kot da najdeš meteorit.«
