NEZNANA KATASTROFA

Največje izumrtje zaradi kisika

Objavljeno 15. september 2019 14.45 | Posodobljeno 15. september 2019 14.45 | Piše: Miloš Krmelj

Kanadske kamnine razkrile doslej neznano katastrofo. Zemlja je doživela velikanske spremembe v biosferi.

Raziskovalci niso mogli izkopati fosila, ki bi jim povedal, kaj se je dogajalo pred dvema milijardama let.
Pred več milijardami let so nastale kanadske kamnine in zdaj razkrile izumrtje živih bitij. To je bilo še hujše od najbolj znanega množičnega izumrtja dinozavrov pred 65 milijoni let v geološki dobi kreda, ko je Zemlja izgubila tri četrtine rastlinskih in živalskih vrst.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Mikroorganizmi so oblikovali atmosfero mlade Zemlje in utrli pot razvoja večjih živih bitij. FOTO: Guliver/Getty Images

Vzrok za neznano množično izumiranje pa niso bile velike plenilske živali, izbruhi vulkanov ali padec asteroida, ampak drobna živa bitja, mikroorganizmi, ki so oblikovali atmosfero mlade Zemlje in so utrli pot razvoja večjih živih bitij. »Še vedno obstaja nekaj, kar lahko imamo za izjemni primer izumiranja, ki pa ni zapisan v fosilnih ostankih,« pravi Malcolm Hodskiss, soavtor študije, objavljene v zborniku Proceedings of the National Academy of Sciences.

Ker je bilo to obdobje, ko na Zemlji ni bilo zapletenih oblik življenja, raziskovalci niso mogli izkopati fosila, ki bi razkrival, kaj se je dogajalo pred dvema milijardama let. Še celo znake v blatu in kamninah je težko odkriti in analizirati. Raje so se usmerili na mineral barit, ki kaže na prisotnost kisika v atmosferi, zbrali so ga na kanadskih Belcherjevih otokih.

Vzorci so razkrili, da je Zemlja doživela orjaške spremembe v biosferi, kar se je končalo z velikanskim upadom živih bitij pred približno dvema milijardama let, kar naj bi bilo povezano z upadom kisika. »Presenetljivo je, da je bil ta geokemični zapis ohranjen,« pravi Hodgskiss. Pogled na produktivnost na planetu s pomočjo starodavne zgodovine daje bežen vpogled, kako je potekalo življenje. Dodatno to daje vpogled v atmosfere planetov zunaj našega sončnega sistema.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Najbolj znano množično izumrtje dinozavrov je bilo pred 65 milijoni let.

»Velikost biosfere v geoloških časih je bilo vedno eno od največjih vprašanj med proučevanjem zgodovine planeta. Nova raziskava kaže na povezavo biosfere in količine kisika in ogljikovega dioksida v atmosferi,« pravi Erik Sperling z univerze Stanford.

Razmerje med razcvetom življenja in kisikom v atmosferi je dalo raziskovalcem nove dokaze o tem, da je bilo v nekem obdobju preveč kisika. Po tej teoriji je fotosinteza pradavnih mikroorganizmov ustvarila ogromno količino kisika, ki pa se je nato zmanjšala, saj so živa bitja, ki so ustvarjala kisik, izčrpala hranilne snovi v oceanu. Te razmere so bile v nasprotju s stabilno atmosfero, kot jo poznamo danes, ko sta nastanek in poraba kisika uravnotežena.
Raziskovalci so se usmerili na mineral barit, ki kaže na prisotnost kisika v atmosferi.


Pred dvema milijardama let je v pramorju živelo preveč mikroorganizmov, sledilo je množično izumiranje. Koliko časa je to trajalo, raziskovalci še ne vedo, naj bi pa bilo hujše od katastrofe, ki je povzročila izumrtje dinozavrov in številnih drugih živalskih in rastlinskih vrst. 
Deli s prijatelji