Nad pobeglega servala z apaurinom
Blizu zagrebškega letališča Franja Tuđmana se potika za naš prostor nenavadna divja mačka.
Odpri galerijo
Samica z mladičema, fotografija je simbolična. FOTO: guliver/GETTY IMAGES
Nedavno smo poročali o napovedi nenavadne dražbe, na kateri naj bi zaradi 400 evrov dolga po sodni izvršbi okrajnega sodišča v Ljubljani prodali divjo mačko – afriškega servala. Zaradi pritiska javnosti te ni bilo, se pa je istovrstna mačka potem pojavila v bližini Zagreba, točneje blizu letališča Franja Tuđmana.
Gre za območje Turopolja, ki je zaščiteno kot območje Nature 2000. Nič nenavadnega, bi dejali, če se mediji pri južnih sosedih ne bi razpisali, da gre za »servala, ki je pobegnil lastniku iz Slovenije«. Ali trditve držijo, je težko preveriti, niti nihče ne more z gotovostjo trditi, da gre za servala z nesojene dražbe.
Mačka se sprehaja po Turopljskem lugu, kjer si je očitno našla svoj novi življenjski prostor. Domačini jo občasno srečajo ali vsaj na daleč vidijo in fotografirajo ali naredijo krajši videoposnetek. Ko so si posnetek živali, za katero je neki možakar menil, da je ris, ogledali strokovnjaki z veterinarske fakultete v Zagrebu, so ugotovili, da gre za servala – afriško subsaharsko divjo mačko. Je srednje velikosti in zraste do 80 centimetrov v dolžino, težka pa je lahko okoli 18 kilogramov. V mraku in ponoči se večinoma hrani z glodavci in manjšimi pticami. Ne odreče se niti zajcem, malim antilopam, ponirkom, žabam in kuščarjem. Če gre za preživetje, se zadovolji s termiti, kobilicami in celo s sadeži.
Zaradi svoje lepote na črnem trgu divjih živali dosega visoko ceno, tudi 8000 evrov in več. Se pa na fotografiji občana vidi, da ima serval ovratnico, kar potrjuje, da le ne gre za divjo žival, temveč je lastniku pobegnila ali pa se je je naveličal in jo spustil v naravo. Ker je težko verjeti, da bi preživela zimo, poskušajo nekateri najti njenega lastnika, ljudem pa vseeno svetujejo, da se ji ne približujejo, ker je kljub udomačenosti za neznance lahko nevarna (ne smrtno, a te lahko dodobra popraska).
Ljubitelji živali na Hrvaškem se zdaj bojijo, da ga bo ustrelil kakšen nevesten član zelene bratovščine, čeprav so servala menda že fotografirali tudi tamkajšnji lovci. Odgovornim so zato predlagali, da ga uspavajo in spravijo v zavetišče ali vrnejo lastniku. Naši strokovnjaki predlagajo, da bi mački podtaknili uspavalo (miligram apaurina na kilogram teže) in jo omotično ujeli v mrežo. Veterinarka Smiljana Nabergoj odsvetuje streljanje, ker lahko žival poškodujejo ali pa tako prestrašijo, da je ne bodo ujeli nikoli.
Čeprav je serval prebivalec savane, ga najdemo tudi v barjih in bambusovih gozdovih. Najraje se zadržuje v krajih z gostim rastlinstvom in v bližini vode. Zelo je razširjen v Afriki, južno od Sahare, ne živi pa v gostem tropskem deževnem gozdu in suhih območjih. Je dober plezalec in plavalec ter odličen tekač. Je samotarska zver in svoj revir označuje z urinom. Do vrstnikov je napadalen le v času parjenja, pa še tedaj se raje umakne, kot da bi se pobili. Samica ima večinoma eno leglo, včasih celo dve na leto. Samce privablja z glasnim mijavkanjem. Od enega do štiri mladiče skoti po desetih tednih v skritem brlogu. Doji jih do sedmega meseca, v tem času jih uči lova in preživetja. Ko so pripravljeni za samostojno življenje, jih nažene s svojega teritorija. Mladiči si nato poiščejo svoj revir. Ko ga najdejo, mu ostanejo zvesti vse življenje.
Gre za območje Turopolja, ki je zaščiteno kot območje Nature 2000. Nič nenavadnega, bi dejali, če se mediji pri južnih sosedih ne bi razpisali, da gre za »servala, ki je pobegnil lastniku iz Slovenije«. Ali trditve držijo, je težko preveriti, niti nihče ne more z gotovostjo trditi, da gre za servala z nesojene dražbe.
Serval pozna več tehnik lova. Včasih leži v zasedi in čaka na mimoidoči plen, včasih pa uporabi tehniko presenečenja – se priplazi iz kritja, in ko je plen oddaljen le nekaj metrov, nenadoma v teku napade žrtev. Da bi ujel ptiča, lahko skoči tudi tri metre visoko. Svoj plen použije takoj, če ulovi kaj večjega, ga nekaj odstopi tudi drugim.
Mačka se sprehaja po Turopljskem lugu, kjer si je očitno našla svoj novi življenjski prostor. Domačini jo občasno srečajo ali vsaj na daleč vidijo in fotografirajo ali naredijo krajši videoposnetek. Ko so si posnetek živali, za katero je neki možakar menil, da je ris, ogledali strokovnjaki z veterinarske fakultete v Zagrebu, so ugotovili, da gre za servala – afriško subsaharsko divjo mačko. Je srednje velikosti in zraste do 80 centimetrov v dolžino, težka pa je lahko okoli 18 kilogramov. V mraku in ponoči se večinoma hrani z glodavci in manjšimi pticami. Ne odreče se niti zajcem, malim antilopam, ponirkom, žabam in kuščarjem. Če gre za preživetje, se zadovolji s termiti, kobilicami in celo s sadeži.
Zver z ovratnico
So na Hrvaškem fotografirali slovenskega servala? FOTO: VEG DANAS
Ljubitelji živali na Hrvaškem se zdaj bojijo, da ga bo ustrelil kakšen nevesten član zelene bratovščine, čeprav so servala menda že fotografirali tudi tamkajšnji lovci. Odgovornim so zato predlagali, da ga uspavajo in spravijo v zavetišče ali vrnejo lastniku. Naši strokovnjaki predlagajo, da bi mački podtaknili uspavalo (miligram apaurina na kilogram teže) in jo omotično ujeli v mrežo. Veterinarka Smiljana Nabergoj odsvetuje streljanje, ker lahko žival poškodujejo ali pa tako prestrašijo, da je ne bodo ujeli nikoli.
Čeprav se za zdaj pusti fotografirati, pa ga ne bo lahko ujeti.
Čeprav je serval prebivalec savane, ga najdemo tudi v barjih in bambusovih gozdovih. Najraje se zadržuje v krajih z gostim rastlinstvom in v bližini vode. Zelo je razširjen v Afriki, južno od Sahare, ne živi pa v gostem tropskem deževnem gozdu in suhih območjih. Je dober plezalec in plavalec ter odličen tekač. Je samotarska zver in svoj revir označuje z urinom. Do vrstnikov je napadalen le v času parjenja, pa še tedaj se raje umakne, kot da bi se pobili. Samica ima večinoma eno leglo, včasih celo dve na leto. Samce privablja z glasnim mijavkanjem. Od enega do štiri mladiče skoti po desetih tednih v skritem brlogu. Doji jih do sedmega meseca, v tem času jih uči lova in preživetja. Ko so pripravljeni za samostojno življenje, jih nažene s svojega teritorija. Mladiči si nato poiščejo svoj revir. Ko ga najdejo, mu ostanejo zvesti vse življenje.
