Na Veneri bi zgradili naselbino

V začetku 20. stoletja je bila Venera v znanstveni fantastiki predstavljena kot čudežna dežela večnega poletja z bogatimi gozdovi, močvirji in celo dinozavri.

V 50. letih sta Planetarij Hayden in Ameriški naravoslovni muzej prodajala rezervacije za prvo turistično odpravo v vesolje, kar je bilo veliko pred novodobnimi zasebnimi vesoljskimi prevozniki. Vse, kar je bilo treba narediti, je bilo poslati svoj naslov in želeno destinacijo, med možnimi cilji je seveda bila tudi Venera.


V zadnjih časih so oči javnosti usmerjene proti Marsu, ki bo najverjetneje naslednja postaja človeštva v osvajanju vesolja. A vendar ostajajo znanstveniki iz Nase, ki še vedno sanjajo o skrivnostni Veneri. Nedavno so javnosti predstavili prve osnutke projekta odprave Havoc. Danes vemo, da Venera ni tropski paradiž, temveč peklenski svet visokih temperatur, strupenega ozračja in silovitih pritiskov.


A vendar bi bila človeška odprava na planet mogoča, čeprav je na površini 460 stopinj Celzija. To je celo bolj vroče kot na Merkurju, ne glede na to, da je Venera kar dvakrat bolj oddaljena od Sonca. Pri tej temperaturi se številne kovine začnejo taliti, po nekaterih ugibanjih bi lahko na Veneri snežil svinec. Nič kaj privlačno, zato se Havoc ne osredotoča na površje, temveč na bivanje v gostem ozračju planeta. Na višini 50 do 60 kilometrov sta pritisk in temperatura primerljiva z zemeljskima, kar pomeni, da ne bi potrebovali posebne zaščitne obleke.


Z razpoložljivo tehnologijo bi že zdaj lahko na Venero poslali cepelinom podobne ladje, ki bi letele na tej višini. Strokovnjaki so prepričani, da bi v oblakih Venere lahko obstajalo življenje. Dva astronavta bi lahko v takem cepelinu živela do mesec dni, povrhu pa bi bila misija na bližjo Venero hitrejša kot na Mars.