VROČE

Na pregreti zemlji lahko preživi le milijarda ljudi

Objavljeno 19. avgust 2018 14.16 | Posodobljeno 19. avgust 2018 14.16 | Piše: U. S.

Hitrost globalnega segrevanja je podcenjena. Zemlja hiti v dobo z veliko sušami in nevihtami.

Suha struga Rena
Polarni medvedi se igrajo s plastični vrečkami, pod nogami pa se jim dobesedno talijo tla. Reke strug so suhe, pragozd izginja, prav tako številne rastlinske in živalske vrste. To je samo nekaj posledic globalnega segrevanja, a večina sprememb je še dovolj daleč od oči, da bi jih vzeli resno. Vse dokler izjemna vročina ni prizadela tudi tistih delov Evrope, denimo Skandinavije na severu celine, kjer ni običajno, da živo srebro že ob desetih zjutraj skoči na 38 Celzijevih stopinj. Vse to zaradi toplogrednih plinov, zaradi povišanja povprečne temperature na zemlji za le eno stopinjo.

image
REUTERS Vse bolj vroče bo, svarijo znanstveniki.

Velikanski rastlinjak

Tudi če človeštvo zmanjša izpuste toplogrednih plinov, kot predvideva pariški podnebni sporazum (sprejet leta 2015), bi lahko začel sam planet ovirati človeški trud in se spremenil v velikanski rastlinjak, je pokazala v ponedeljek objavljena študija v publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). Hitrost globalnega segrevanja je podcenjena, kažejo izsledki študije. Emisije toplogrednih plinov so že dvignile povprečno temperaturo za eno stopinjo, posledica je višja verjetnost za močno poletno vročino, suše, nevihtno dogajanje.

Reke strug so suhe, pragozd izginja, prav tako številne rastlinske in živalske vrste.

Znanstveniki so opisali nekaj običajnih procesov, ki so danes nevtralni ali delujejo blagotvorno, v prihodnje pa bi lahko bili usodni, povzročali bi večje izpuste ogljikovega dioksida in metana v atmosfero kot vse človeške dejavnosti skupaj. Zemlja bi tako med drugim sama sodelovala pri taljenju permafrosta in krčenju arktičnega ledu ter polarnih ledenih kap. Ti preobrati so povezani s temperaturami, nad katerimi bo sproščanje plinov neizogibno. Upoštevaje ta scenarij bi lahko bile temperature na zemlji v povprečju za štiri do pet Celzijevih stopinj višje kot v predindustrijskem obdobju, kar je precej več, kot predvideva pariški sporazum (+ 2 stopinji Celzija). Znanstveniki so zaskrbljeni, da se zemlja utegne približati točki, na kateri bo postala pečica za sušenje.

image
AFP Polarnim medvedom se talijo tla pod nogami.

Pospešen propad

In posledice za človeštvo? Segrevanje za tri stopinje bi lahko pomenilo smrtno obsodbo za 40 odstotkov amazonskega pragozda. Požari, ki niso vključeni v ta model, bi lahko še pospešili propadanje, zaradi katerega bi utegnilo v atmosferi končati na milijarde ton CO2. Nevarno je tudi taljenje ledenikov, zaradi česar bi se gladina morja lahko dvignila za 10 do celo 60 metrov do konca stoletja. Kataklizma bi v naslednjih desetletjih lahko potopila Maldive, tudi dele Nizozemske. Orkani bodo postajali močnejši, poplave in suše pogostejše, vode bo primanjkovalo … Znanstveniki menijo, da drvimo v vrelo dobo. »Zemlja bo drugačna od te, ki jo poznamo danes,« meni Hans Joachim Schellnhuber, soavtor študije, direktor potsdamskega inštituta za raziskavo podnebnih vplivov, ki je že prej ocenil, da na zemlji, ki bo toplejša za štiri ali pet stopinj, ne bo moglo živeti več kot milijarda ljudi.

7,6 milijarde ljudi živi na zemlji.


image
AFP Peklensko vroče je tudi tam, kjer doslej ni bilo: takole je bilo v torek v nizozemskem Scheveningnu.
Deli s prijatelji