GROZEČA NEVARNOST

Močen veter lahko poruši Notre Dame

Struktura znamenite katedrale ni varna. Gotsko cerkev je treba obnoviti prej kot v petih letih.
Fotografija: Notre Dame pred požarom FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Notre Dame pred požarom FOTO: Guliver/Getty Images

Znamenita pariška katedrala Notre Dame na otoku Île-de-France strukturno ni varna, piše v novem poročilu in še, da bi se lahko v hujšem neurju z vetrovi do 90 kilometrov na uro porušila. Ikonična cerkev je zagorela 15. aprila, več kot 400 gasilcev se je spopadalo z ognjenimi zublji, ki so hitro zajeli ostrešje, in celotna streha se je udrla, porušil se je gotski stolpič. Poškodovan je obok, to pa je oslabilo stene, ki bi lahko ob zelo neugodnih vremenskih razmerah popustile, menijo inženirji.

Katedralo je treba obnoviti prej kot v petih letih, saj strukturno ni varna, menijo inženirji. FOTO: Reuters
Katedralo je treba obnoviti prej kot v petih letih, saj strukturno ni varna, menijo inženirji. FOTO: Reuters

Pred požarom je 850 let stara stavba kljubovala vremenskim nevšečnostim, tudi silovitemu vetru in sunkom do 200 kilometrov na uro. Inženir Paolo Vannucci z versajske univerze pravi, da bi se morali pri obnovi, za katero so denarno pomoč že obljubili mnogi poslovneži in človekoljubi – samo milijonar François-Henri Pinault, s katerim je poročena igralka Salma Hayek, je obljubil 100 milijonov dolarjev (90 milijonov evrov), skupni stroški naj bi po nekaterih ocenah znašali okoli 700 milijonov evrov, doslej pa so zbrali že milijardo evrov –, najprej posvetiti okrepitvi strukture in temeljev. Desetega maja je francoski parlament sprejel poseben zakon o rekonstrukciji katedrale, ki naj bi ga v prihodnjem tednu potrdil še senat. Arhitekt Francesco Bandarin pravi, da se zakon ne ukvarja s tehničnimi zadevami, ampak bolj z ustanovitvijo javnega organa, ki bo nadzoroval proces.

Ikonična cerkev je zagorela 15. aprila. FOTO: Reuters
Ikonična cerkev je zagorela 15. aprila. FOTO: Reuters

Pascal Prunet, eden od arhitektov, ki skrbijo za obnovo cerkve, je dejal, da so leseni tramovi najverjetneje dobra rešitev za obnovo ostrešja. »Uporaba lesa je primerna zaradi njegove prožnosti.« Drugi arhitekti zagovarjajo jekleno-betonsko konstrukcijo in poudarjajo, da bo težko najti toliko hrastovine, ki potrebuje dolgo sušenje, poleg tega pa bo to pripomoglo k uničenju gozdov, torej bi bila jeklo in beton bolj praktična. »Lesa ni težko najti, leseno ostrešje je mogoče obnoviti,« vztraja Prunet, ki dela v ožji ekipi glavnega arhitekta Philippa Villeneuva. Inženirji poudarjajo, da bi bilo cerkev nujno obnoviti prej kot v petih letih, francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da bo obnova gotova do leta 2024, ko bo francoska prestolnica gostila olimpijske igre.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije