Lepo zagoreli severnjaki

LONDON – Raziskovalci so z analizo DNK ugotovili, da so ljudje, ki so postavili eno od svetovnih čudes Stonehenge, na območje današnje Velike Britanije priromali okrog leta 4000 pred našim štetjem iz Sredozemlja, natančneje z območja današnje Turčije.

Selitve po Evropi so se iz Anatolije začele že dve tisočletji prej, saj so ljudje iskali nova ozemlja, kjer bi se lahko ukvarjali s poljedelstvom. Prej se je človek ukvarjal z lovom in nabiralništvom. Prvi poljedelci so se začeli seliti proti severu: ena skupina po porečju Donave, druga pa je izbrala pot na zahod čez Sredozemlje, nato so krenili na sever.

Genski zapis posmrtnih ostankov, ki so jih arheologi našli okrog Stonehengea, razkriva, da so bili neolitski Britanci v glavnem potomci skupin, ki so se na Otok odpravile po mediteranski poti. Zgodnji britanski kmetje so imeli namreč DNK zelo podoben ljudem, ki so v mlajši kameni dobi živeli na Pirenejskem polotoku, ti pa so bili potomci poljedelcev, ki so se v iskanju rodovitne zemlje z juga selili po poti skozi Sredozemlje.


V Veliki Britaniji so jih seveda pričakali precej drugačno podnebje in razmere za poljedelstvo, a jim to menda ni povzročalo nobenih težav. »Potovanje je trajalo dolgo in do prihoda na naše območje so bili že zelo prilagodljivi. Uspelo jim je tudi razviti nekaj več orodja, ki jim je lajšalo delo, zato so tukaj hitro napredovali,« je dejal Marc Thomas, eden od raziskovalcev. Zdaj so rekonstruirali videz teh zgodnjih prebivalcev Velike Britanije. Njihove poteze so bile izrazito sredozemske, bili pa so tudi precej temnejše polti, kot so današnji Britanci.