ODKRITJE
Koralni greben pred našim pragom
Pomembno odkritje ob italijanski obali. Ker je globlje, ni tako živih barv.
Odpri galerijo
Ob obali Monopolija so odkrili koralni greben. FOTO: Guliver/Getty Images
Znanstveniki so odkrili prvi koralni greben na italijanski strani Jadranskega morja. Dolg je najmanj dva kilometra in pol, razteza se ob obali mesta Monopoli, 40 kilometrov jugovzhodno od Barija v deželi Apulija.
To je prvi koralni greben, do katerega pronica nižja raven svetlobe, ki so ga kdaj odkrili v Sredozemlju. V študiji, objavljeni v ugledni publikaciji Nature, znanstveniki pojasnjujejo, da lahko tak tip koralnega grebena navadno najdemo 30 oziroma 40 metrov globoko, čeprav so lahko tudi globlji, vse do 200 metrov.
Ker je globlje kot koralni grebeni v Pacifiku, se ta, lahko mu rečemo kar domači greben, ne baha s spektakularnimi močnimi barvami. »Slavni Veliki koralni greben v Avstraliji in koralni greben na Maldivih se dvigata skoraj do gladine morja in tako uporabljata maksimalno količino sončne svetlobe, ki je pravo gorivo teh ekosistemov. Globlji koralni grebeni so redki,« pravi profesor Giuseppe Corriero z univerze Aldo Moro v Bariju, ki je vodil raziskovalni projekt.
»V začetku 90. let prejšnjega stoletja sem delal kot morski biolog na Maldivih, pa vendar si nikoli nisem mislil, da bom polnih trideset let pozneje našel enega tako rekoč pred pragom svojega doma. Tako blizu je, da ga skoraj lahko zadenem s kamnom,« je dejal za italijanske medije. »Tovrstni grebeni so zelo redki, preživeti jim uspe kljub pomanjkanju svetlobe.«
Po ocenah študije je koralni greben v Apuliji med 35 in 50 metri globoko in se razteza poltretji kilometer daleč, toda znanstveniki pravijo, da bi lahko pokrival nekaj deset kilometrov ob vzhodni italijanski obali.
No, koralni grebeni v Sredozemskem morju niso popolna neznanka, natančneje, niso bili popolna neznanka našim prednikom. Nekoč so bili namreč razširjeni po vsem Sredozemlju, a so izumrli. Njihovi ostanki so še danes vidni na nekaterih predelih, denimo ob hrvaškem otoku Mljet. Pa tudi Slovenci imamo svojega.
Večina koralnih grebenov je nastala v zadnjih 10.000 letih. Kar je še posebno zanimivo pri teh ekosistemih, je, da pokrivajo le 0,1 odstotka svetovnih oceanov in morij, pa vendar dajejo dom kar četrtini vseh znanih morskih vrst na svetu, od rib do spužev in mehkužcev.
Nekatere posamične kolonije koralnjakov živijo tudi več desetletij, celo stoletij, a je ekosistem kot celota podvržen nenehnim spremembam. Njihov obstoj ogroža segrevanje oceanov in morij, preti jim, da se bodo deli grebenov dobesedno skuhali, kisanje morje je že močno pobelilo nekatere predele grebenov, žal jih večina ne raste dovolj hitro, da bi se lahko prilagoditi dvigu gladine morja, ki ga povzročajo podnebne spremembe.
Ker do koral proseva manj svetlobe, barve niso tako žive.
To je prvi koralni greben, do katerega pronica nižja raven svetlobe, ki so ga kdaj odkrili v Sredozemlju. V študiji, objavljeni v ugledni publikaciji Nature, znanstveniki pojasnjujejo, da lahko tak tip koralnega grebena navadno najdemo 30 oziroma 40 metrov globoko, čeprav so lahko tudi globlji, vse do 200 metrov.
Ob obali Monopolija so odkrili koralni greben. FOTO: Guliver/Getty Images
Ker je globlje kot koralni grebeni v Pacifiku, se ta, lahko mu rečemo kar domači greben, ne baha s spektakularnimi močnimi barvami. »Slavni Veliki koralni greben v Avstraliji in koralni greben na Maldivih se dvigata skoraj do gladine morja in tako uporabljata maksimalno količino sončne svetlobe, ki je pravo gorivo teh ekosistemov. Globlji koralni grebeni so redki,« pravi profesor Giuseppe Corriero z univerze Aldo Moro v Bariju, ki je vodil raziskovalni projekt.
Avstralski Veliki koralni greben je tik pod gladino in zato barvit in pisan. FOTO: Guliver/Getty Images
»V začetku 90. let prejšnjega stoletja sem delal kot morski biolog na Maldivih, pa vendar si nikoli nisem mislil, da bom polnih trideset let pozneje našel enega tako rekoč pred pragom svojega doma. Tako blizu je, da ga skoraj lahko zadenem s kamnom,« je dejal za italijanske medije. »Tovrstni grebeni so zelo redki, preživeti jim uspe kljub pomanjkanju svetlobe.«
Ker do koral proseva manj svetlobe, barve niso tako žive.
Po ocenah študije je koralni greben v Apuliji med 35 in 50 metri globoko in se razteza poltretji kilometer daleč, toda znanstveniki pravijo, da bi lahko pokrival nekaj deset kilometrov ob vzhodni italijanski obali.
Ogrožen obstoj
No, koralni grebeni v Sredozemskem morju niso popolna neznanka, natančneje, niso bili popolna neznanka našim prednikom. Nekoč so bili namreč razširjeni po vsem Sredozemlju, a so izumrli. Njihovi ostanki so še danes vidni na nekaterih predelih, denimo ob hrvaškem otoku Mljet. Pa tudi Slovenci imamo svojega.
Večina koralnih grebenov je nastala v zadnjih 10.000 letih. Kar je še posebno zanimivo pri teh ekosistemih, je, da pokrivajo le 0,1 odstotka svetovnih oceanov in morij, pa vendar dajejo dom kar četrtini vseh znanih morskih vrst na svetu, od rib do spužev in mehkužcev.
Slovenski grebenTudi Slovenci se lahko pohvalimo s podmorskimi koralnimi grebeni. Pred leti so podvodna vzorčenja biologov z Morske biološke postaje Piran odkrila še žive kolonije kamene korale, ogromno število različnih vrst morskih živali in koraligenih alg ter bogato ribjo združbo. Eno območje s kolonijami kamene korale, veliko spužev možganjač, več različnih vrst morskih živali in koraligenih alg ter bogato ribjo združbo je pred rtom Ronek ob meji naravnega rezervata Strunjan, drugo pred Debelim rtičem, od 12 do 14 metrov globoko.
Nekatere posamične kolonije koralnjakov živijo tudi več desetletij, celo stoletij, a je ekosistem kot celota podvržen nenehnim spremembam. Njihov obstoj ogroža segrevanje oceanov in morij, preti jim, da se bodo deli grebenov dobesedno skuhali, kisanje morje je že močno pobelilo nekatere predele grebenov, žal jih večina ne raste dovolj hitro, da bi se lahko prilagoditi dvigu gladine morja, ki ga povzročajo podnebne spremembe.
