NEVARNE MEDUZE
FOTO: V Jadranu metrske meduze
V okolici otoka Murter opazili kompasne meduze. Predel ožiga je treba sprati s kisovo raztopino.
Odpri galerijo
Več jih je opaziti spomladi, ime so dobile po podobi na klobuku.
V Jadranskem morju, natančneje pri Betini na hrvaškem otoku Murter, so opazili kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella). Strokovnjaki opozarjajo, da se je človek ne sme dotikati, saj lahko, če se dotaknemo njenih lovk, povzroča opekline na koži.
Ta vrsta meduze živi v obalnih vodah Atlantskega oceana in Sredozemskega morja, pojavlja se tudi v bližini obal Združenega kraljestva, Irske in Turčije, živi pa tudi v Jadranskem morju. Zanjo je značilen rjavkast klobuk, na katerem je kompasu podobna risba, po čemer je tudi dobila ime, zraste lahko do 30 centimetrov v premeru, lovke pa so lahko dolge do enega metra. Ima jih 24, razdeljene so v tri skupine po osem. Večinoma se gibajo s pomočjo morskih tokov, najpogosteje jih, tudi v večjem številu, opazimo pozimi in spomladi, le redke poleti.
Kompasne meduze se, kot rečeno, ne dotikamo, če pa nas vendarle ožge, najprej s kože speremo preostale dele meduze. Vedno spiramo z morsko vodo, nikoli s sladko, ki aktivira še nesprožene ožigalne enote. Prizadeto mesto lahko potem speremo tudi s kisovo raztopino ter hladimo, po potrebi namažemo s sredstvom, ki hladi opekline.
Meduze so redne prebivalke Jadranskega morja, med tistimi, ki se pojavljajo tudi ob slovenski obali, pa so ravno te kompasne in tudi mesečinke, tiste, ki najbolj neprijetno ožgejo in zaradi katerih občasno celo odsvetujejo kopanje. Čeprav je nekatere strah teh morskih prebivalcev, pri nas ni meduz, ki bi bile za človeka usodne. Ožigi so lahko precej hujši v morjih, kjer živijo smrtonosne meduze, denimo v Avstraliji. Sicer pa preventive pred ožigi, razen da ostanemo na suhem, ni.
Ta vrsta meduze živi v obalnih vodah Atlantskega oceana in Sredozemskega morja, pojavlja se tudi v bližini obal Združenega kraljestva, Irske in Turčije, živi pa tudi v Jadranskem morju. Zanjo je značilen rjavkast klobuk, na katerem je kompasu podobna risba, po čemer je tudi dobila ime, zraste lahko do 30 centimetrov v premeru, lovke pa so lahko dolge do enega metra. Ima jih 24, razdeljene so v tri skupine po osem. Večinoma se gibajo s pomočjo morskih tokov, najpogosteje jih, tudi v večjem številu, opazimo pozimi in spomladi, le redke poleti.
30 centimetrov premera ima lahko klobuk kompasne meduze.
Če jo opazite, se je ne dotikajte, da vas ne ožge.
Kompasne meduze se, kot rečeno, ne dotikamo, če pa nas vendarle ožge, najprej s kože speremo preostale dele meduze. Vedno spiramo z morsko vodo, nikoli s sladko, ki aktivira še nesprožene ožigalne enote. Prizadeto mesto lahko potem speremo tudi s kisovo raztopino ter hladimo, po potrebi namažemo s sredstvom, ki hladi opekline.
Pri Betini na Murterju so opazili meduze. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
V Jadranskem morju živijo meduze, ki lahko neprijetno opečejo, a niso smrtonosne.
Meduze so redne prebivalke Jadranskega morja, med tistimi, ki se pojavljajo tudi ob slovenski obali, pa so ravno te kompasne in tudi mesečinke, tiste, ki najbolj neprijetno ožgejo in zaradi katerih občasno celo odsvetujejo kopanje. Čeprav je nekatere strah teh morskih prebivalcev, pri nas ni meduz, ki bi bile za človeka usodne. Ožigi so lahko precej hujši v morjih, kjer živijo smrtonosne meduze, denimo v Avstraliji. Sicer pa preventive pred ožigi, razen da ostanemo na suhem, ni.
