BREXIT

Državni udar po britansko

Britanska kraljica je potrdila začasno razpustitev parlamenta. Boris Johnson želi tako pred brexitom onemogočiti opozicijo.
Fotografija:
Odpri galerijo

LONDON – Britanski premier Boris Johnson je po dobrem mesecu na položaju potegnil največjo brexitovsko potezo doslej: kraljico je prosil za začasno, pettedensko razpustitev parlamenta, in Elizabeta II. mu je ugodila. Tako je opozicijskim poslancem močno skrajšal čas za pripravo zakonodaje, ki bi vladi preprečila, da bi Britanija zapustila Evropsko unijo brez formalnega dogovora z Brusljem. V bistvu jim je s tem zabrusil: zamenjajte zakone ali zamenjajte vlado, če ne želite oditi iz EU.

Britanski parlament bo tako od sredine septembra do sredine oktobra na prisilnem dopustu, in to le nekaj dni zatem, ko se bodo poslanci po poletnih počitnicah vrnili v poslanske klopi in dobra dva tedna pred 31. oktobrom, dnem, ko bo Združeno kraljestvo po Johnsonovih napovedih odšlo iz EU. Johnsonu to dejansko omogoča britanska zakonodaja, po kateri lahko kraljica poslancem začasno odvzame pravico do odločanja, dokler nova vlada ne oblikuje svojega programa, ki ga kraljica nato predstavi v formalnem govoru v parlamentu. Johnson je položaj zasedel 24. julija letos, potem ko je konservativna stranka na internih volitvah po napovedanem odstopu premierke Therese May izbrala novega voditelja stranke, ki je s tem avtomatsko postal tudi predsednik vlade.

Britanski laburisti, ki skupaj z nekaj manjšimi strankami tvorijo močno opozicijo (trenutno razmerje glasov v 650-članskem spodnjem domu britanskega parlamenta je 321 proti 321, devet glasov ima severnoirska republikanska stranka Sinn Fein, ki se vzdržuje glasovanja, medtem ko predsedujoči parlamentu glasuje v primeru izenačenih glasov), so Johnsonovo potezo že označili za državni udar. »Da ne bo pomote, to je zelo britanski udar,« je izjavil drugi človek opozicijske laburistične stranke John McDonnell.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije