Dragocena broška iz zemlje v muzej
Diamantno-zlat nakit čaka na občudovalce v londonskem muzeju. Našel ga je ljubiteljski raziskovalec z detektorjem kovin.
Odpri galerijo
Izdelali so le sedem takšnih brošk. FOTO: Muzej
Le kako ne bi bil ponosen na svojo najdbo, ne nazadnje je eden najprivlačnejših eksponatov uglednega muzeja! Zlata in diamantna broška iz srednjega veka bo, ko bo preplah zaradi koronavirusa minil in bodo kulturne ustanove znova polne vedoželjnih obiskovalcev, nedvomno pritegnila številne poglede in občudovalce, na svetu je namreč takšnih kosov le še šest.
Justin Owens se dobro spominja dne, ko se je po svoji posesti v Northamptonshiru na Otoku sprehajal z detektorjem kovin: pričakoval je, da bo naprava znova piskala ob kakšnih odpadkih, a tokrat je bil vendarle poplačan za svoj trud. Zaklad se je skrival le deset centimetrov pod površino, razkošna broška v obliki cveta pa je navdušila predvsem njegovo ženo Helen. A veselju, da bo lahko nosila tako prikupen nakit, je sledilo razočaranje, kajti strokovnjaki so hitro ugotovili, da gre za izjemno dragocenost, ki spada v muzejsko zbirko; po zakonu o nacionalni dediščini je namreč moral najditelj broško najprej ponudili uradni ustanovi v odkup, ki pa za takšne zaklade običajno bogato plača.
Koliko je Owens prejel za najdbo, staro 600 let, ni znano, a žena se je nedvomno hitro potolažila. »Običajno naletim na smeti, včasih pa na kakšen starorimski kovanec,« pripoveduje srečnež. »Broška me je povsem presenetila, še sanjalo se mi ni, da je tako redka in zato toliko vredna. Vesel sem, da je zdaj del razstavnih eksponatov poleg ostalega nakita v Muzeju kraljice Viktorije in princa Alberta.«
Nekaj manjših diamantov sicer primanjkuje, morda so odpadli med lovom, padcem ali pa celo spopadom, ugibajo strokovnjaki. Broška je veljala za statusni simbol v angleški srednjeveški aristokraciji in nakazovala na bogastvo in družbeni razred lastnice. Zdaj se je vrnila v družbo najpremožnejših in najrazkošnejših.
Žena jo je hotela obdržati
Justin Owens se dobro spominja dne, ko se je po svoji posesti v Northamptonshiru na Otoku sprehajal z detektorjem kovin: pričakoval je, da bo naprava znova piskala ob kakšnih odpadkih, a tokrat je bil vendarle poplačan za svoj trud. Zaklad se je skrival le deset centimetrov pod površino, razkošna broška v obliki cveta pa je navdušila predvsem njegovo ženo Helen. A veselju, da bo lahko nosila tako prikupen nakit, je sledilo razočaranje, kajti strokovnjaki so hitro ugotovili, da gre za izjemno dragocenost, ki spada v muzejsko zbirko; po zakonu o nacionalni dediščini je namreč moral najditelj broško najprej ponudili uradni ustanovi v odkup, ki pa za takšne zaklade običajno bogato plača.
Ko bo muzej spet poln obiskovalcev, bo broška pritegovala številne poglede.
Koliko je Owens prejel za najdbo, staro 600 let, ni znano, a žena se je nedvomno hitro potolažila. »Običajno naletim na smeti, včasih pa na kakšen starorimski kovanec,« pripoveduje srečnež. »Broška me je povsem presenetila, še sanjalo se mi ni, da je tako redka in zato toliko vredna. Vesel sem, da je zdaj del razstavnih eksponatov poleg ostalega nakita v Muzeju kraljice Viktorije in princa Alberta.«
Javno življenje na Otoku kljub novemu koronavirusu še ni obstalo, a muzeji po večini samevajo. FOTO: Guliver/Getty Images
Nekaj manjših diamantov sicer primanjkuje, morda so odpadli med lovom, padcem ali pa celo spopadom, ugibajo strokovnjaki. Broška je veljala za statusni simbol v angleški srednjeveški aristokraciji in nakazovala na bogastvo in družbeni razred lastnice. Zdaj se je vrnila v družbo najpremožnejših in najrazkošnejših.
